Ljubezen do sladkorja: Kako nastane in kaj je dobro vedeti

Pred 200 leti je povprečni Evropejec vsak dan prehodil osem kilometrov in zaužil (preračunano) 7 kg sladkorja na leto. Danes prehodi dva kilometra in zaužije 35 kg sladkorja na leto. Sladkor spada med ogljikove hidrate, ki jih poleg maščob, beljakovin, vlaknin ter vitaminov in mineralov potrebujemo za življenje.

Sladkor potrebujemo za tvorbo energije, vendar zgolj glukozo. V sodobni prehrani pa uporabljamo fruktozo. Foto: Bigstock

Bolj, kot so ogljikovi hidrati kompleksni, več časa organizem potrebuje, da jih predela, in bolj koristni so za telo. Sladkor potrebujemo za tvorbo energije, vendar samo eno vrsto: glukozo. V sodobni prehrani pa uporabljamo fruktozo. V obliki fruktoznega sirupa jo dodajamo celo salami in kečapu. Fruktoza iz sadja sicer ne zasvoji, visokofruktozni koruzni sirup pa potrebo po sladkem zelo poveča.

Danes v povprečju zaužijemo 35 kg sladkorja na leto. Včasih so jih 7 kg.

Presnova fruktoze: Celotno breme pade na jetra

Organizem fruktozo razgradi na drugačen način kot glukozo, celotno breme presnove pade na jetra, v možganih pa vpliva na možganske receptorje za ugodje, ki sčasoma zaradi neprestanega draženja postanejo manj odzivni. Poenostavljeno: za enak občutek ugodja potrebujemo vse več sladkorja.

Fruktozni sirup

Fruktozni sirup poleg odvisnosti v telesu povzroči resne težave. Vodi v debelost, ki povzroča sladkorno bolezen tipa 2 z vsemi zapleti: okvarami vida, ki vodijo v slepoto, razjedami stopala, ki vodijo v amputacijo… V organizmu zelo zvišuje raven sečne kisline, kar vodi v okvaro ledvic in povzroča sistemsko vnetje.

10 kivijev ali pločevinka kokakole

Enako sladkorja, kot ga je v dveh žlicah čokoladnega namaza, pločevinki kokakole, je v 10 kivijih (ne primer). Medtem, ko s čokoladnim namazom in kokakolo v naše telo vnašamo aditive (torej telesu tuje snovi), s kivijem telo oskrbimo z vitaminom C, vitaminom A, vitaminom E in kalijem.

Genetika in tveganje za debelost

Odkrili so že številne gene, ki bodisi vodijo v debelost bodisi v odpornost na debelost. Geni tveganje za debelost povečajo za do 30 odstotkov. Vendar bistveno večjo vlogo pri izkoristku hrane igrajo mikrob, ki naseljujejo naše črevo. Bolj, kot jo spoznavamo, bolj se zavedamo, kako izjemno pomembnih je kilogram in pol živih mikroorganizmov v našem črevesju za delovanje našega telesa.

Kaj počnejo mikrobi v črevesju?

Mikrobi v prebavnem traktu se neprestano trudijo manipulirati gostiteljevo prehranjevanje za ustvarjanje idealnih pogojev za svoje življenje. To počnejo v osnovi na dva načina. Prvi je da ustvarjajo željo gostitelja po hrani, za katero so specializirani in/ali zavira razmnoževanje njihovih tekmecev. Drugi je, da spodbujajo željo po hrani, s katero krepijo sami sebe.

Mikrobi v črevesju vplivajo na vse, kar se dogaja v telesu.

Za to imajo na razpolago številne mehanizme: vplivajo na možganski center za nagrajevanje, izločajo substance , ki vplivajo na razpoloženje, spreminjajo receptorje za okus, manipulirajo vagusni živec, ki povezuje možgane in črevesje, regulirajo hormone, ki uravnavajo apetit.

Poselitev črevesja ploda z mikrobi se začne že v nosečnosti.

Črevesna mikrobiota je tudi občutljiv sistem, ki je podvržen vplivom: spremembam prehranskih navad, vnosu prebiotikov in probiotikov, zdravil (antibiotiki…), ostankom predelane hrane… .

Črevesna mikrobiota in reguliranje lakote

Številne črevesne bakterije izločajo molekule, podobne hormonom, ki pri človeku vplivajo na lakoto in sitost. Imunski sistem jih prepozna in se odzove s protitelesi, ki odebelijo črevesno sluznico ter onemogočijo, da bi »prevarantski« peptidi prodrli v telo.

Črevesje naseljuje sto tisoč milijard mikrobov. Tehtajo več kot 1 kg.

Mikrobi neposredno vplivajo na naše prehranske vzorce preko posnemanja hormonov, ki uravnavajo občutek lakote in sitosti, posredno pa preko spodbujanja nastanka protiteles, ki vplivajo na regulacijo apetita. (J. Alcock e tal., 2014)

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj