Nad depresijo s pozitivno naravnanostjo

Avtor: Mojca Koprivnikar

Depresija je razpoloženjska motnja, ki je zaradi današnjega načina življenja pogosta. A treba je razlikovati med občasno, kratkotrajno depresivnostjo in duševno motnjo, ki traja dlje časa in vključuje občutek brezizhodnosti, brezperspektivnosti, s številnimi pridruženimi simptomi. Več o depresiji in zdravem pozitivnem pogledu na življenje nam je povedal predstojnik Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana prim. Gorazd Mrevlje, dr. med.

Občasno depresivnost danes izkuša vedno več posameznikov. A dr. Mrevlje pravi, da pri tem govorimo o občasnih spremembah počutja in razpoloženja v povezavi s pomanjkanjem volje in interesa, hitrimi menjavami razpoloženja, čustveno labilnostjo, z večjo razdražljivostjo in vzkipljivostjo. Najpomembnejše pa je, da te spremembe trajajo le nekaj dni; simptomi so manj intenzivni in so večinoma vezani na določen stresni dogodek.

Prava depresija je duševna motnja

Depresija kot resno duševno stanje pa se razlikuje od občasnih depresivnih dni. Znaki prave depresije so številni: od izgube volje, energije in interesa, tesnobnosti, izgube teka ali nasprotno – nespečnosti ali zatekanja v spanje – do razdražljivosti in vzkipljivosti in še veliko drugih stanj. Pogosto se tem simptomom pridružijo tudi telesne težave, ki nimajo organskega vzroka, tj. glavobol, prebavne motnje, menjava srčnega ritma, zvišan krvni tlak, težave na spolnem področju in podobno. Najbolj bistveno pa je, da več kot je tovrstnih sprememb, hujša je motnja. Dr. Mrevlje pravi, da navadno ob prisotnosti vsaj 5–10 simptomov, ki trajajo več kot 14 dni, že govorimo o depresivni motnji. Z drugimi besedami to pomeni, da gre za resno bolezen, ki potrebuje tudi ustrezno zdravljenje.

Vzrok za razvoj depresije je največkrat posledica pomembnih izgub v življenju. Take izgube seveda niso le smrt bližnjega, ampak tudi razveze, huda bolezen s pretečim smrtnim izidom, invalidnost, izguba službe, brezposelnost in podobno. Odzivi ljudi na izgube seveda niso vedno enaki in tudi vsaka izguba ne pomeni, da se bo razvila depresija. Ali se bo, pa je odvisno od osebnostne strukture, načina življenja, zadovoljstva v življenju (osebnega in poklicnega) pa tudi najzgodnejše izkušnje iz otroštva in adolescence.

Kako prepoznamo depresijo?

Pogosto se začne z nejasno tesnobnostjo, razdražljivostjo, nihanjem razpoloženja, nesposobnostjo veseliti se in s številnimi telesnimi težavami, ki nimajo organskega ozadja. »Vse to so znaki, nad katerimi naj se posameznik – še bolj pa njegova okolica – zamisli in naj čim prej poišče pomoč ali pa vsaj nasvet,« svetuje dr. Mrevlje. Obrniti se po pomoč ali nasvet zaradi spremenjenega razpoloženja (in možnosti razvoja depresije) danes ni več sramotno. Vse manj je razlogov, da bi zaradi tega trpeli. Tudi v zdravstveni mreži je veliko možnosti, začenši s splošnimi zdravniki pa do specializiranih psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov.

Razlika med potrtostjo in depresijo

Psihiater razlaga, da je potrtost lahko del depresivnega razpoloženja, lahko pa je povsem izolirana kratkotrajna sprememba počutja, in sicer ne glede na to, ali vzrok prepoznamo ali ne. Če ob potrtosti ne najdemo drugih simptomov, to seveda ni depresija. Bistveno čustvo in počutje depresivnega človeka je občutek brezizhodnosti in brezperspektivnosti, ne pa žalost, kot misli večina ljudi. »Velja pa poudariti, da je žalost nekaj, kar vsi poznamo; v določenih situacijah je celo pričakovana in razumljiva. Človek, ki izgubi bližnjega, je seveda predvsem žalosten, potrt, obupan, ni pa še depresiven. Tega ne bi smeli zamenjevati ali enačiti. Ljudem naj se dopusti, da so v takih situacijah žalostni, in dovoljeno je to tudi pokazati. Pri nas je vse bolj prisotna navada, da se ljudem, ki žalujejo zaradi izgube bližnjega, hitro predpiše pomirjevala ali celo antidepresive, in to z jasnim sporočilom, da je treba tako situacijo stoično prenašati in ne kazati javnosti. Vemo, da marsikje ni tako ter da je žalost, jok in še kaj dovoljeno pokazati, kadar se človek tako počuti,« pripoveduje dr. Mrevlje.

Depresija se razvija pri ljudeh, ki niso izpeljali žalovanja po pomembni izgubi. Tudi žalovanje potrebuje svoj čas, ne zgodi se samo po sebi. Ima svoje značilnosti in cilj, da človek po določenem času sprejme izgubo in je z njo sposoben naprej živeti.

»Sezonske« duševne težave

Dr. Mrevlje pravi, da v njihovi sredini ne govorijo o sezonskih depresijah. Poznano pa je, da je več depresij lahko pri ljudeh spomladi, še pogosteje pa jeseni in pozimi.

V skandinavskih državah poznajo t. i. »zimske depresije«, ki so posledica pomanjkanja sončne svetlobe v obdobju dolgih severnih zim. Sončna svetloba je namreč zelo pomembna za tvorjenje serotonina, ki je bistven pri vzdrževanju našega dobrega počutja. »Serotonin je prenašalec impulzov v možganih in ni nikakršen hormon sreče, o katerem se piše. Možgani sami tvorijo serotonin, sončna svetloba pa ima pomemben vpliv pri njegovem izločanju,« razlaga dr. Mrevlje. Simptomi »sezonskih« depresij so enaki kot pri običajni depresiji. Pri tem pomaga izpostavljanje sončni svetlobi – naravni ali umetni. Tako se v zadnjem času tudi pri nas pojavljajo različni svetlobni pripomočki, ki naj bi pomagali ljudem, da bi se bolje počutili. A same depresije najbrž ne pozdravijo.

Zgradite zdrav pogled na življenje

»Splošnega pravila ali nasveta za zdrav pogled na življenje ni,« pravi dr. Mrevlje. Pozitivno naravnanost si vsak posameznik ustvari sam. »Za mene osebno je zdrav pogled na življenje vse tisto, kar upošteva in vključuje posameznikove sposobnosti, interese in želje, ki jih je mogoče realizirati ali vsaj delovati v tej smeri, upoštevajoč realne možnosti. Pomembno v kontekstu zdravega in pozitivnega pogleda je tudi to, da ima človek občutek za drugega, solidarnost in za pomoč, pri tem pa sposobnost poskrbeti zase, znati dajati, sprejeti in ljubiti. Gre torej za aktiven odnos do življenja, tudi pri reševanju težav, ki jih imamo vsi v življenju, in sicer ne glede na to, ali smo jih povzročili sami ali pa so posledica okoliščin. Vse našteto vključuje tudi pozitiven pogled na življenje, kar pomeni videti in prepoznati tudi pozitivne strani nekaterih sicer neprijetnih dogodkov in osebnih izkušenj. Pri tem ne mislim na nerealni optimizem, ampak na optimističen pogled na stvari v življenju s ciljem, da nam življenje pomeni izziv. Pri tem mi pride na misel znani indijski izrek, ki pravi, da je življenje priložnost, ne pa pravica človeka,« pripoveduje dr. Mrevlje. Vsa nasprotja zgoraj naštetih značilnosti pomenijo tisto, čemur bi lahko rekli depresiven ali negativen pogled. Ljudje s tovrstnimi lastnostmi in z odnosom do življenja vidijo izključno slabe strani dogodkov, jih celo iščejo, so pri reševanju težav pasivni, stalno pričakujejo pomoč, pomilovanje od zunaj, se tudi sami pomilujejo, vzdržujejo in gojijo občutke, da so nerazumljeni, pri tem pa težko sprejmejo ali prepoznajo svoj delež pri težavah, nesporazumih in pri sporih z okolico.

 Šentjanževka Apomedica – naravni dodatek k veselju do življenja 

Se počutite brezvoljne, pobite in preobremenjene? Vas ovirajo strahovi in skrbi? Vzpostavite svoje dobro duševno počutje z močjo narave. Šentjanževka Apomedica trde kapsule delujejo nežno in varno pri blagih do zmernih depresivnih motnjah – zanesljivo dobro se prenašajo in so brez učinkov privajanja.
Za Šentjanževka Apomedica trde kapsule, ki je zdravilo rastlinskega izvora velja, da si je treba o delovanju in mogočih neželenih učinkih prebrati navodila za uporabo ali se posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom.

Odnos do hrane, gibanja in spanja

Del zdrave naravnanosti vključuje tudi naš odnos do hrane, gibanja in do spanja. Vsi trije dejavniki namreč vplivajo na organizem in delovanje hormonov, za katere vemo, so pomembni za psihofizično ravnovesje.

Dr. Mrevlje pravi, da sta hrana in odnos do nje pomemben del našega življenja, vendar pa s priporočili o zdravi prehrani in tem, kaj je v hrani zdravega in nevarnega, po njegovi oceni pretiravamo. Vemo, da naj bo naše prehranjevanje uravnoteženo. To velja za sestavo obrokov in tudi prehranjevalne navade. Informacije o tem, kaj je zdrava hrana, in priporočljivih sestavinah pa je vedno mogoče dobiti. »A na tem področju se dogaja veliko absurdnega, ko je določena hrana priporočljiva in zdrava, pozneje pa beremo informacije in celo opozorila, da je ta hrana nepriporočljiva in celo nevarna. Po moji oceni si še največ škode naredimo z napačnimi in neustreznimi prehranjevalnimi navadami – kaj in kolikokrat jemo, kako je pri tem z alkoholom, kako je vzdušje pri skupnih navadah v družini in podobno. Še več o tem vedo specialisti nutricionisti in velja si pogledati tudi njihova priporočila.«

Tudi spanje je izjemno pomembno za naše duševno zdravje. Občasne težave s spanjem poznamo vsi in te še ne pomenijo bolezni. »Šele daljša nespečnost grozi s porušenjem dobrega počutja in je pogosto lahko znak prihajajoče depresije,« opozarja dr. Mrevlje. Vse bolj poudarjamo higieno spanja, na katero smo zaradi načina življenja povsem pozabili. »Spanje pred televizijo, obilni obroki ali fizična aktivnost pred spanjem, porušen ritem spanja in še kaj gotovo ne pomenijo zdravega spanca,« razlaga dr. Mrevlje. Pred spanjem se je treba pripraviti, včasih celo z določenimi individualnimi obredi. Spalnica naj bo čim bolj izolirana od zunanjih dražljajev. Kadar ne moremo zaspati, pa dr. Mrevlje svetuje, da je bolje vstati in krajši čas delati nekaj drugega. Vsekakor pa ni dobro, da v postelji razmišljamo o tem, kako bomo prihodnji dan pri delu utrujeni ali nezbrani. Vsak pri sebi naj se zaveda, koliko ur spanja potrebuje v povprečju, da je zjutraj naspan, spočit ter pripravljen na aktivnosti in izzive, ki ga čakajo.

K vsemu temu se priključuje tudi gibanje v naravi, na svežem zraku. Pomembno je, da vemo, katere vrste gibanja so za nas najprimernejše in v kaki intenziteti. Bistveno je, da se pri tem dobro počutimo.

Depresija kot nova priložnost?

Dr. Mrevlje ugotavlja, da je depresija lahko priložnost za izoblikovanje novega pogleda na življenje. »Svojim pacientom, ki poiščejo pomoč zaradi depresivne krize, navadno rečem, da se bodo med reševanjem oz. zdravljenjem lahko veliko naučili o sebi. Depresija, še posebej v zrelih oz. srednjih letih, lahko pomeni opozorilo, da naj se v življenju ustavimo, pogledamo, kje smo in kam gremo.«

Seveda ni nujno, da imamo depresijo in da zaradi nje spremenimo življenje. Če do tega že pride, pa je to lahko priložnost, da bolj transparentno in realno vidimo sebe v reševanju te krize. Hkrati se vprašajmo tudi o prioritetah, ki so pri 50 letih povsem drugačne kot pri 20 letih, in morebiti prevrednotimo določene stvari v življenju.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj