Odgovarja: Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginek. in porod.
Glivice poleg prebavil in kože naseljujejo tudi sluznice in vaginalna ni nobena izjema. Candida albicans živi v nožnici vsake pete ženske in ne povzroča težav. Nastane, ko se glivice pretirano namnožijo. Posledica je vnetje, s katerim se vsaj enkrat v življenju sreča tri četrtine odraslih žensk. Družina glivic Candida albicans živi v različnih delih človekovega telesa, predvsem pa v prebavilih. V normalnih okoliščinah sploh ne vemo, da jo imamo. To se spremeni v trenutku, ko odpornost pade ali se zaradi različnih vzrokov (stres, zdravila, prehrana, bolezni, starost) ravnovesje poruši. Candida se začne pospešeno razmnoževati ter prek krvi in limfe seliti po telesu. Najhitreje poseli sluznice, na primer vaginalno.
Vaginalne težave prizadenejo približno polovico žensk vsaj enkrat v življenju, vsaki tretji pa se trdovratno ponavljajo. S katerimi stanji pacientk se najpogosteje srečujete v ambulanti?
V ginekološki ambulanti se najpogosteje srečujemo z glivičnim vnetjem nožnice, bakterijsko vaginozo ter mešanimi vnetji nožnice. Pogosta so tudi ponavljajoča se vnetja, zlasti pri ženskah v rodni dobi. V obdobju po nastopu zadnje menstruacije (menopavze) se srečujemo tudi s t.i. atrofičnim vaginitisom, ki je posledica pomanjkanja estrogena zaradi postopnega usihanja delovanja jajčnikov v tem življenjskem obdobju.
Zakaj pride do glivičnega vnetja nožnice, kakšni so simptomi in kaj svetujete pacientkam za odpravo težav? Kakšno vlogo imajo lokalni probiotiki?
Glivično vnetje najpogosteje povzroča Candida albicans, ki je sicer lahko del normalne vaginalne flore. Do težav pride, ko se v nožnici poruši ravnovesje mikrobiote in zmanjša kislost nožnice, ki predstavlja naravno obrambo pred razrastom škodljivih mikroorganizmov. K spremembi mikrobiote in kislosti pripomorejo različni dejavniki, kot so jemanje antibiotikov, nosečnost, sladkorna bolezen, stres, pomanjkanje spanca, padec odpornosti ali stanja, kjer je oslabljen imunski sistem telesa. Značilni znaki in simptomi so srbečica in pekoč občutek, obilen bel, sirast ali skutast izcedek brez izrazitega vonja, rdečina in oteklina zunanjega spolovila ter bolečine pri spolnih odnosih ali uriniranju.
Praviloma zadostuje lokalno samozdravljenje z vaginalnimi antimikotiki v obliki krem ali vaginalet, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Čeprav ne gre za klasično spolno prenosljivo okužbo, je v primeru ponavljajočih se vnetij smiselno razmisliti tudi o sočasnem zdravljenju spolnega partnerja. V trdovratnih primerih je potrebno predpisati sistemske peroralne antimikotike.
Lokalni ali peroralni probiotiki lahko pripomorejo k vzpostavitvi zaščitnega kislega okolja v nožnici, zlasti po zdravljenju z antibiotiki ali pri ponavljajočih se vnetjih, niso pa namenjeni zdravljenju akutnega vnetja.
Kako pa se kaže bakterijsko vnetje nožnice? Kakšni so simptomi in kakšen terapevtski pristop uporabite?
Bakterijska vaginoza je stanje porušenega ravnovesja vaginalne mikrobiote zaradi zmanjšanja števila laktobacilov, ki vzdržujejo kisel pH nožnice, in razrasta anaerobnih bakterij, kot je Gardnerella vaginalis. Značilni znaki in simptomi so redek sivkast ali belkast izcedek z značilnim vonjem po ribah, zlasti po spolnih odnosih, brez izrazite srbečice ali pekočega občutka v predelu spolovila.
Zdravljenje je antibiotično, najpogosteje z metronidazolom, ali z lokalnimi vaginalnimi antiseptičnimi pripravki. Po zdravljenju je za vzpostavitev zaščitnega kislega okolja v nožnici smiselno nadaljevati z rabo probiotikov. Sočasno zdravljenje spolnega partnerja ni potrebno.
Ali lahko pride do vnetja nožnice že pri deklicah?
Pri predpubertetnih deklicah je sluznica nožnice zaradi nizke ravni estrogena tanjša in bolj ranljiva. Najpogosteje gre za nespecifična vnetja, povezana z mehanskim draženjem, slabo higieno ali dražilnimi snovmi (pena za kopanje, detergenti).
Simptomi in znaki vključujejo rdečino, srbenje, izcedek ali pekoč občutek. Zdravljenje je praviloma lokalno in usmerjeno v odpravo draženja ter izboljšanje higienskih navad.
Zakaj je v meni večja dovzetnost za razvoj glivičnega vnetja nožnice? Kako poteka zdravljenje in kdaj je potrebna sistemska terapija?
V menopavzi se zaradi pomanjkanja estrogena zmanjša vsebnost glikogena v sluznici nožnice, kar vodi do zmanjšanja števila laktobacilov in spremembe pH nožnice. Ker se sluznica nožnice tudi stanjša, postane bolj dovzetna za vnetja. Zdravljenje je enako kot v rodni dobi, t.j. samozdravljenje z lokalnimi antimikotiki. Sistemsko zdravljenje je potrebno pri trdovratnih in ponavljajočih se vnetjih, ki jih ni mogoče pozdraviti z lokalnim zdravljenjem.
V času perimenopavze in menopavze je pogost tudi atrofični vaginitis. Zakaj nastane in kako si lahko ženska pomaga?
Atrofični vaginitis je posledica pomanjkanja estrogena zaradi upada delovanja jajčnikov v tem življenjskem obdobju. Pomanjkanje estrogena namreč privede do tanjšanja ter zmanjšane prekrvavitve in elastičnosti sluznice v nožnici, zmanjšanja števila zaščitnih laktobacilov in posledično dviga pH nožnice, suhosti nožnice in bolečin pri spolnih odnosih, pogostega občutka pekočega spolovila ali srbečice ter pogostejših vnetij mehurja ali pekočega uriniranja s siljenjem na vodo. Na zunanjem spolovilu lahko včasih pri pregledu opazimo drobne podsluznične podplutbe. Kot prva pomoč lahko služijo vlažilci nožnice (npr. kreme s hialuronsko kislino) in lubrikanti, ugoden vpliv pa ima tudi redna spolna aktivnost, ki spodbuja prekrvavitev sluznice. Zlati standard pri zdravljenju je lokalno estrogensko zdravljenje v obliki krem ali vaginalet, ki učinkovito obnovi sluznico nožnice in pomembno pripomore k zmanjšanju motečih simptomov. Zdravljenje je dolgotrajno in ga je potrebno vzdrževati.
