Polovica odraslih in četrtina otrok dnevno pod stresom

Avtor: M. Š.

Vsak drugi odrasel priznava, da stres načenja njegovo zdravje, in celo četrtina otrok se z njim težko spopada. Izgubljamo v gene vgrajeno sposobnost reagiranja v skrajnih situacijah ali pa je teh enostavno preveč, da bi jim bili kos brez posledic?

Negativni stres (distres) je danes spoznan kot sprožilec kroničnih bolezni, pozitivni stres (eustres) daje motivacijo, krepi pozitivno samopodobo ter preprečuje zbolevanje. Zaradi negativnega stresa se že zbudimo utrujeni, v službi/šoli pa smo manj motivirani in teže opravljamo zadane naloge, je pokazala ameriška raziskava.

Človek je celota telesnega in duševnega. Medicinski izraz, ki opredeljuje dinamično interakcijo med obema, je “psihosomatsko“. V praksi to pomeni, da okoliščina, ki prija našemu telesu, izzove tudi prijetno stanje naše psihe, in obratno: naše notranje doživljanje neizogibno privede do fizioloških reakcij na telesnem nivoju. 

“Več kot 60 odstotkov vseh bolezni je psihosomatskih.”

Preprosti primer, ki smoga že vsi doživeli: v stanju napetega pričakovanja se nam znojijo dlani in razbija srce. Stres, najsi bo pozitiven (eustres) ali negativen (distres) pa ne vpliva samo na naše telesne reakcije. Pomembno, pravzaprav ključno vlogo igra tudi pri tem, kako uspešno deluje naš imunski sistem. Kako izjemna je le-ta, kaže tudi dejstvo,da je kar 60 odstotkov vseh bolezni psihosomatskih. In slednjih je veliko: po zadnjih podatkih več kot petdeset tisoč.

Kaj je stres?

Iz medicinskega vidika je stres fizični ali psihični impulz, ki je tako intenziven, da poruši biokemijsko ravnovesje v telesu. Telo odgovori tako, da aktivira vse, kar ima na razpolago, da se prilagodi novonastali situaciji in ponovno vzpostavi ravnovesje. Kako je pri tem uspešno, je odvisno od njegovih prilagoditvenih sposobnosti. Če so te iz kateregakoli razloga slabše, predvsem pa, če negativni stres (distres) traja dolgo časa, vzpostavljanje biokemičnega ravnovesja ni več uspešno. Posledice? Poznamo jih: slabše delovanje in na dolgi rok bolezni.

“Enak stresni faktor pri nekaterih izzove stres, pri drugih pa ne.”

Stresni impulz v telesu povzročajo stresni faktorji: kemijski ali biološki agensi, mehanski ali senzorni impulzi, okoliščine in dogodki, ki jih prepoznamo kot nevarnost. To neizogibno spodbudi možgane, naj sprejmejo odločitev, ali bomo nevarnosti pobegnili ali se z njo spopadli. Seveda enak stresni faktor ne izzove stresne reakcije pri vseh ljudeh. Percepcija nevarnosti je namreč izrazito individualna. Osebe, ki so sposobne vse stresne situacije sprejeti kot možnost za osebni razvoj, so v glavnem varne pred negativnimi učinki stresa in imajo od njega celo korist.

Razlika med pozitivnim (eustresom) in negativnim stresom (distresom)

Subjektivna percepcija stresnih faktorjev je v zadnjem času potrdila domnevo, da obstajata pozitivni in negativni stres. Čeprav so začetni mehanizmi isti pri obeh vrstah stresa, je izid adaptacije organizma različen. 

Pri pozitivnem stresu (eustres) nagli izliv adrenalina pomaga, da telo uspešno opravi nalogo v kratkem času. Eustres povečuje sposobnost opazovanja, daje motivacijo in povečuje učinkovitost. Telo hitro vzpostavi biokemično ravnovesje. 

Pri negativnem stresu (distresu) pa telo tudi po prenehanju delovanja stresnega stimulusa nima moči, da bi se vrnilo v stanje ravnovesja. Pojavijo se dobro znani problemi: nespečnost, izguba apetita, glavoboli, izčrpanost, bolečine v vratu in križu, pogosti prehladi in okužbe. Psihično se negativni stres kaže kot sovraštvo, jeza, nervoza, vznemirjenost in pogosto vodi v depresijo. Evropska statistika kaže, da je za polovico bolniških izostankov kriv stres.

Kaj se med stresom dogaja v telesu?

Percepcija stimulusa, bodisi zunanjega ali notranjega, se prevaja skozi niz fizioloških reakcij, med katerimi je tudi imunski odgovor, preko signalov, ki izvirajo iz živčnega sistema. Znano je, da vlakna simpatičnega živčevja segajo vse do primarnega in sekundarnega limfatičnega tkiva. Če je potrebno, sintetizirajo niz substanc, ki s tem, ko se vežejo na receptorje levkocitov, vplivajo na imunski sistem. Čeprav imajo vsi levkociti andrenergične receptorje, se med seboj razlikujejo po gostoti in občutljivosti le-teh. Naravne celice ubijalke (NK celice) imajo β2-adrenergične receptorje posajene na gosto. Ti receptorji imajo veliko sposobnost vezave na druge celice. Limfociti B imajo veliko β2-adrenergičnih receptorjev, vendar so le-ti manj občutljivi. Najmanj β2-adrenergičnih receptorjev imajo limfociti T.

“Ljudje kot odgovor na negativni stres pogosto nezavedno menjajo navade.”

Hipotalamo-hipofizno-adrenalna os, simpatično-adrenalno-medularna os ter hipotalamo-hipofizno-ovarijalna os proizvajajo adrenalne hormone (epinefrin, norepinefrin in kortizol), hipofizne hormone (prolaktin in rastni hormon), in možganske peptide (melatonin, beta-endorfin in enkefalin). Vse te substance se vežejo na specifične receptorje na levkocitih, kar različno vpliva na njihovo funkcijo in distribucijo. 

Vsekakor je treba omeniti, da ljudje kot odgovor na stresno situacijo pogosto menjajo navade (alkoholizem, spremenjen ritem spanja), kar dodatno vpliva na zelo prefinjene mehanizme imunskega sistema. Zato jih je potrebno obravnavati kot pomemben povezovalni faktor med stresom in imunskim sistemom.

Stres vpliva na imunski sistem

Nekateri avtorji navajajo tesno odvisnost med stresom in funkcijami imunskega sistema. Glede na njihove razlage so imunske spremembe, ki nastanejo kot odgovor na stres, zgolj prilagojeni mehanizmi imunskih sprememb, ki nastanejo kot odgovor na okužbo. 

Drugače povedano: dolgotrajni stres vzpostavlja kronično vnetno stanje v organizmu, ki ga ne povzroči vdor mikrobov, pač pa dolgotrajna izpostavljenost kortizolu. Posledica je, da glukokortikoidni receptorji v imunskih celicah postanejo odporni in neobčutljivi na kortizol. Blokirani regulatorni učinek kortizola omogoča razmah sistemskega vnetja, ki je dokazan vzrok za nastanek in razvoj mnogih bolezni.

Samopomoč pri negativnem stresu

Čeprav smo ljudje biološko zasnovani za učinkovito obrambo pred različnimi sovražniki, se z negativnim stresom (distresom) ne moremo spopadati v nedogled. Torej potrebujemo pomoč, ki pa je bolj preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Zdrava prehrana, specifična prehranska dopolnila, telesna aktivnost, spanje… vse to so orodja, ki nam jih ponuja narava in ki so skoraj zastonj ter na dosegu roke. 

Sodobna znanost priznava, da učinkovine rastlinskega porekla povečujejo sposobnost organizma za spopadanje s stresom in pomagajo pri vzdrževanju notranjega ravnovesja (homeostaze). Skupno jim je, da so klinično testirane, varne, učinkovite in brez stranskih učinkov. Znanost jih pozna pod imenom adaptogeni. Telesu pomagajo, da kljub stresu lahko funkcionira brez motenj in da medcelična signalizacija, raven hormonov, aktivnost encimov in celično dihanje ostajajo v mejah normale.

Sorodne vsebine:

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj