Vitamin O (bremenitve)

Avtor: Urban Praprotnik, prof. šp. vzg.

Vitamin O je eden izmed nenadomestljivih vitaminov. Pomaga pri čvrstosti kosti. Če nam ga dlje časa primanjkuje, se naše kosti zelo razredčijo in postanejo hitreje lomljive. Prav tako tudi naše mišice ne morejo biti močne brez njega. Če ga le tri tedne ne užijemo, mišice tako oslabijo, da težko stojimo na svojih nogah. Njegovo pomanjkanje pa zelo škodi tudi sklepnemu hrustancu, ki se stanjša in zmanjša vsebnost vode v sebi. 

urban praprotnik_tek

Tudi imunski sistem se zanaša nanj; če ga ima dovolj, deluje učinkoviteje. V veliko pomoč je tudi pri boljšem uravnavanju sladkorja v krvi. Njegovo primerno uživanje ugodno vpliva tudi na jetra. Ugotovljeno je namreč, da zmanjšuje verjetnost za nealkoholno zamaščevanje jeter. Večplastno ugodno vpliva tudi na naše možgane. Povečuje zmožnost pomnjenja in ustvarjanja novih živčnih povezav. Zmanjšuje tudi verjetnost za nastanek depresije.  

Nabirajmo ga sproti 

Vas zanima, kje ga lahko dobite, kje se ga lahko kupi? Na katerem drevesu raste plod, ki ga premore največ? Na katerem drevesu ga najdemo v njegovi najboljši obliki? Na veliko srečo nam ni treba zelo daleč, da ga najdemo. Res pa je, da tega sadeža ni smiselno nabirati na zalogo. Najbolje je, da ga z drevesa nabiramo vsak dan sproti. To drevo običajno raste le 30 minut od našega doma. Dodatno pa smo nagrajeni, če vsaj dvakrat ali trikrat tedensko poiščemo sorodno drevo, ki raste še globlje v naravi. Govorimo o vitaminu obremenitve, ki ga v prvinski obliki naberemo pri hoji in teku. 

Tecite tudi vi  

Urbanim tekačem se lahko pridružite na različne načine. Vsak torek in četrtek lahko pridete na redne treninge v Ljubljani za čiste začetnike in tekače, ki tečejo do 5 km, ter tudi tiste, ki tečejo maratone. Enkrat mesečno ste vabljeni na tekaški dan, ko lahkih nog radovedni naokrog tečemo in hodimo po različnih zanimivih in lepih koncih Slovenije. Večkrat na leto pa priredimo tudi tekaški tabor ali popotovanje. Druščina Urbanih tekačev je odpra in v njej se boste hitro počutili sprejeti, a ne ujeti. 

Več informacij: www.tekaskitrener.si ali 051 346 897

Od 6 do 16 kilometrov hoje, da bi zagotovili obrok 

Njune sadeže so naši predniki uživali že dolgo nazaj. Skozi evolucijo zadnjih petih milijonov let je bila za naše prednike hoja po dveh nogah osnovni način premikanja naprej, način, da so kot nabiralci lahko nabrali dovolj hrane za preživetje. Potem se je temu gibanju pred približno dvema milijonoma let pridružil še vztrajnostni tek, s pomočjo katerega so uspešneje lovili živali. Lahko rečemo, da se je človeštvo rodilo zaradi mame hoje in očeta teka. V simbiozi z njima so naši predniki živeli iz dneva v dan, iz leta v leto, iz tisočletja v tisočletje. V paleolitskem času anatomsko modernega človeka, to je nekje od 200.000 let do 10.000 let nazaj, kar je kar 95 % časa homo sapiensa, so na primer naše prababice in pradedki v svojih najboljših letih kot nabiralci in lovci vsakodnevno prehodili in pretekli nekje od 6 do 16 kilometrov. To je bila njihova vsakodnevna razdalja med »mizo in hladilnikom«. 

Hoja in tek se začneta krajšati

Potem so pred približno 10.000 leti naši predniki postopoma postali tudi kmetovalci. S tem so razdaljo hoje in teka že začeli delno krajšati, vedno več časa pa so morali nameniti za sključeno kultiviranje zemlje in udomačevanje živali. Takrat se je človek začel premikal tudi s pomočjo konjev. Če razmislimo, je bil to privilegij le ozkega, premožnejšega sloja ljudi. 

Zakaj bi hodili, če se lahko peljemo 

Pred dobrimi 200 leti pa se je zgodila industrijska revolucija. Ljudje so začeli v tovarnah vedno bolj služiti strojem. V zadnjih 100 letih, kar je komaj 0,05 % časa življenja anatomsko modernega človeka, so ljudje začeli vedno bolj množično uporabljati kolesa, ki so jim na primer v Nemčiji rekli tekaški stroj. Pripeljali so se vlaki, tramvaji, motorji, avtomobili, avtobusi, dvigala in še druga prevozna sredstva. Vzporedno z njihovo pestrejšo in množičnejšo uporabo pa sta naravna hoja in tek dodatno izgubila pomen. Zakaj bi namreč hodili in tekli na daljših razdaljah, če nam ni treba, če se lahko peljemo, in to udobneje in hitreje. 

Tako smo v zadnjih 100 letih pospešeno izgubili vitamin obremenitve hoje in teka. To pa nikakor ni dobro, kajti v vsakodnevni simbiozi z njima smo evolucijsko zrasli. Naša telesa so narejena tako, da ju koristita v lastno dobrobit boljšega delovanja. 

urban praprotnik_kristina praprotnik

Vprašajmo se na primer, kako močne imamo kosti. Od česa je to odvisno? Vemo, da potrebujemo dovolj kalcija, da sta potrebna tudi vitamin D in ustrezno hormonsko ravnotežje. Ko imamo vse to lepo odkljukano, pa bodo te kljub temu vse redkejše, če jim dodatno ne nudimo tudi dovolj velikih obremenitev. Kost si namreč misli, le zakaj bi bila močna, če ji ni treba, raje bo privarčevala nekaj energije, ki bi jo sicer porabila za utrjevanje. Kosti se morajo v našem telesu neprestano postopoma prenavljati; staro kostno tkivo se nadomešča z novim. Pri odraslem človeku se v enem letu obnovi kar 10 % kostnega tkiva. Tako imamo približno v 10 letih povsem nove kosti. Astronavti so v vesolju na vesoljski postaji izpostavljeni breztežnosti. To pomeni, da so njihove kosti bistveno manj obremenjene kot na Zemlji, na kateri na nas neprestano deluje gravitacija. Da zmanjšajo negativen učinek breztežnosti na kosti vse od stopala do hrbtenice, astronavti vsak dan tečejo na posebni tekaški preprogi, na katero so pripeti z elastičnimi trakovi, ki jih pritiskajo »k tlom«. 

V naslednjih izdajah Mojega zdravja bova z ženo Jasmino pisala o vitaminu O, vitaminu naravnih obremenitev, ki nas dela bolj radožive. Lotevala se bova še zlasti hoje in teka. Vabiva vas, da se z nama sprehodite skozi različne vidike gibanja. Bolj kot jih ozavestimo, bolj bomo hvaležni za vsak korak, ki ga lahko naredimo.

________________________________

Kdo sta Jasmina in Urban Praprotnik in kaj so njuni Urbani tekači?

Mag. Jasmina Kozina Praprotnik je kulturna antropologinja, mati štirih otrok, avtorica knjige Bela dama o legendarni tekačici Heleni Žigon, je tudi tekačica, ki je širšo javnost razdvojila v podpornike in skeptike teka med nosečnostjo. Je zelo spretna pri pripravljanju različnih rastlinskih jedi, da dobro nasiti šest lačnih ust. Z možem Urbanom Praprotnikom vodita eno največjih tekaških skupnosti v Sloveniji imenovano Urbani tekači. 

Urban Praprotnik je prof. športne vzgoje, ki zadnjih 11 let deluje kot tekaški trener za rekreativne tekače. Pred tem je bil tudi glavni trener za teke na srednje in dolge proge pri Atletski zvezi Slovenije. Je avtor priročnika za rekreativne tekače Tekaški trener in spletne strani www.tekaskitrener.si

 

Foto: osebni arhiv

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj