Že slabši sluh močno okvari kakovost življenja, 1. del

Avtor: dr. Matej Svetec, dr. med. spec. ORL

Prispevek govori o sluhu, ki se z leti slabša; brez zdravljenja ušesnih bolezni ali rehabilitacije slabšega sluha s slušnimi pripomočki smo podvrženi motnjam v mentalnem razvoju, socialni izolaciji, hitrejšemu staranju možganov in slabši prostorski orientaciji s posledičnimi motnjami ravnotežja. Na vse to strokovnjaki opozarjamo in zato je pomembno, da si s slušnimi pripomočki izboljšamo sluh, tj. bolje slišati zvoke in razumeti sogovornika.

sluh

V prvem delu prispevka bomo govorili o najpogostejših vzrokih za slabši sluh, kaj nas najprej opozori na slabši sluh in kdo v populaciji je najdovzetnejši za take težave. Težko govorimo o motnji sluha, če prej dobro ne razumemo, kako sploh slišimo. Sluh je ena izmed zaznavnih sposobnosti organizma; v tem procesu se spremeni longitudinalno valovanje zraka v subjektivno zaznavo zvoka. Zračne molekule se zgoščujejo in razredčujejo, kar se kot valovanje širi od zvočila (ušesa), od tu naprej pa v raznih fizikalnih oblikah prek zunanjega ušesa (uhelj in sluhovod), srednjega ušesa (bobnična votlina s slušnimi koščicami in z mišicami), notranjega ušesa (polž), slušnega živca in centralnih slušnih poti vse do za sluh pomembnega centra v možganih. Zadnje je pomembno vedeti, saj okvara katerega koli dela pripelje do motnje sluha; od vzroka za slabši sluh je odvisno nadaljnje zdravljenje (zdravila, operacija, rehabilitacija s slušnim pripomočkom). 

Kaj slišimo 

Motnje sluha ločimo glede na mesto nastanka in način okvare (prevodne, centralne) ter glede na stopnjo okvare (blage, srednje, hude; gluhost).Slišimo frekvence zvoka od 16 do 20.000 hercev (zdravi dojenčki); za razumevanje govora so najpomembnejše frekvence zvoka med 500 in 4.000 herci. Intenziteto zvoka merimo v decibelih (dB). Intenziteta šepeta je 25 dB, glasnega govora je 40 dB, kričanja v uho z razdalje 30 cm pa je 80 dB. Normalno uho zazna zvočne dražljaje jakosti od 0 do 20 dB. Naglušni ne morejo zaznavati zvočnih jakosti nižjih od 20 dB in pri njih je prag slišnosti ali razumevanja govora dvignjen nad 20 dB. Gluh bolnik pa ne more razumeti ali ponoviti govora in ne zazna zvočnih jakosti pod 90 dB. 

Vzroki za nastanek slabšega sluha 

Slabši sluh nastane pri boleznih zunanjega, srednjega in notranjega ušesa, slušnega živca in centralnih slušnih povezav do slušnih centrov v možganih. Slabši sluh je lahko posledica prirojenih nepravilnosti v organskem in funkcionalnem razvoju slušnega organa. Pogostejši pa so pridobljeni vzroki za slabši sluh: zunanje uho z obolenjem sluhovoda (cerumenalni čepi, tujki, kostni izrastki – eksostoze, glivična in bakterijska vnetja s patološkimi oblogami, poškodbe s krvavitvami), srednje uho (travmatske ali vnetne poškodbe bobniča, težave z izenačevanjem pritiska v bobnični votlini zaradi motnje v delovanju Evstahijeve tube ter ob poslabšanju tega stanja se lahko pojavi izlivno vnetje srednjega ušesa – pogost pojav med prehladi ob povečani žrelnici pri otroku in ob kroničnem vnetju sluznice nosnega organa pri odraslih, akutna ali kronična vnetja srednjega ušesa z različno stopnjo sprememb na bobniču ali slušnih koščicah, patološke rašče, poškodbe srednjega ušesa zaradi velikih nihanj v zračnem tlaku, npr. barotravma pri potapljanju …), notranje uho (škodljivi vplivi hrupa in ototoksičnih zdravil na prekrvavitev in delovanje čutnih celic v ušesnem polžu, poškodbe polža pri udarcih v glavo, virusna ali bakterijska vnetja, starostne spremembe). V prispevku so našteti le pogostejši vzroki za slabši sluh, s katerimi se srečujemo v naši ambulanti ORL.

Simptomi slabšega sluha

Na slabši sluh nas lahko opozori več dejavnikov, ki jih pogosto ni težko prepoznati, žal pa jih zaradi stigmatizacije v družbi posamezniki težko sprejmejo kot enega izmed procesov pri staranju organizma. Najprej se pojavi nerazumevanje sogovornika v akustično obremenjenem okolju (glasba v prostoru, več ljudi v družbi …), nato se pojavi nerazumevanje sogovornika v akustično prijaznejšem okolju (tišina v okolici in en sogovornik). Naglušni posameznik se pritožuje, da sogovornik govori tiho in da mora večkrat prositi za ponovitev izgovorjene besede, ob tem pa sam govori glasneje in se v pogovor vključuje z nesmiselnimi stavki (brez vizualnega stika je razumevanje še slabše). Zaradi neodziva na telefonske klice ali zvonjenje domačega zvonca se bližnjim povzroča veliko skrbi. Naglušnost posameznike postopno pahne v socialno izolacijo in depresijo, saj se začnejo izogibati družbi. Do zdaj smo govorili predvsem o naglušnih zaradi staranja ali izpostavljenosti hrupu. Ne smemo pa pozabiti, da se slabši sluh kot simptom lahko pojavi pri veliko obolenjih in poškodbah ušes; takrat so v ospredju tiščanje, bolečina, zbadanje, bolezenski izcedek ali krvavitev iz ušes; v teh primerih se z zdravljenjem bolezni izboljša tudi sluh. 

Kaj pa otroci? Tudi ti pridejo v našo ambulanto z napotno diagnozo »slabši sluh«; tega starši ali vzgojno-izobraževalno osebje opazi zaradi neodzivnosti otroka na klic ali zaradi poslušanja TV na večji glasovni jakosti; temu se lahko pridruži še motnja v govornem razvoju ali samo motnja v izgovarjavi posameznih zlogov. V večini primerov so težave posledica vnetij ušes, ki po zdravljenju z zdravili in morebitno operacijo izzvenijo, sluh pa se povrne.

Kdo je najbolj izpostavljen 

Drugače pa so najdovzetnejši za slabši sluh ljudje z naslednjimi anamnestičnimi podatki: slabši sluh v družini (starostna naglušnost), pogosta akutna vnetja ušes, nezdravljena kronična vnetja ušes, kratkotrajna izpostavljenost intenzivnemu zvoku (pok orožja, glasni koncert …), dolgotrajna izpostavljenost preglasnim zvokom (težka industrija, glasno poslušanje glasbe …), druga obolenja ušes ali poškodba v predelu glave, s starostjo ali z nezdravim načinom življenja povezane sistemske bolezni, jemanje določenih zdravil. 

V nadaljevanju objavljamo drugi del prispevka na temo slabšega sluha. Govorili bomo o diagnostiki slabšega sluha v medicinskem centru Gromed, o možnostih zdravljenja slabšega sluha in kaj se da narediti za ohranitev sluha oziroma kdaj je v povezavi s tem potrebna takojšnja zdravniška intervencija.

O avtorju prispevka: dr. Matej Svetec je specialist otorinolaringolog s skoraj 14-letnimi izkušnjami na področju bolezni ušes in nosu ter grla, več kot 10 let se je strokovno izpopolnjeval na Oddelku za ORL in MFC v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ki ga je zaradi neurejenih delovnih razmer zapustil. Med iskanjem novih izzivov se je septembra 2015 pojavila priložnost prevzetja podjetja Gromed, d. o. o., in s tem tudi specialistične ORL-ambulante dr. Igorja Grošlja, ki se je upokojil. Od takrat naprej redno sprejema nove izzive za boljše delovno okolje in večje zadovoljstvo bolnikov. Januarja 2017 se je preselil v obnovljene ambulantne prostore na Bleiweisovi cesti 16 v Kranju (na ORL-obravnavo se lahko naročite po telefonu 059 054 999; več informacij je na internetni povezavi http://www.zdravniki-zobozdravniki.net/Clan/Matej-SVETEC-1451); januarja 2018 je začel sodelovati s podjetjem Audiomed, d. o. o., saj se trudi zagotoviti več zadovoljstva pri rehabilitaciji sluha s slušnimi aparati priznane ameriške blagovne znamke Starkey (na posvet glede slušnih aparatov se lahko naročite v slušnem centru Audiomed na Bleiweisovi cesti 16 v Kranju po predhodnem dogovoru po telefonu 031 380 777; svetoval vam bo izkušeni slušni akustik in avdiometrist Luka Juršič).

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj