Že slabši sluh močno okvari kakovost življenja, 2. del

Že slabši sluh močno okvari kakovost življenja, 2. del

2.8.2018, 15:40 Matej Svetec, dr. med. spec. ORL Kako zdravimo

ORL-specialist se na prvem pregledu z bolnikom natančno pogovori in mu zastavi ciljana dodatna vprašanja v povezavi s slabšim sluhom, sledita pregled ušes pod mikroskopom ter indirektoskopski pregled ušes, nosu, ust, žrela, grla in vratu. Sluh najprej ocenimo orientacijsko (šepet z različnih razdalj, uporaba glasbenih vilic). Pogosto pa slabši sluh prepoznamo že med jemanjem anamneze in testiranjem razumljivosti fonemsko uravnoteženih besed na sobni glasovni jakosti. 

sluh

Nato po potrebi opravimo oceno stanja srednjega ušesa s timpanometrijo, sledi natančna opredelitev stopnje in vrste naglušnosti s tonsko pražno avdiometrijo (poslušanje tonov znanih frekvenc in jakosti po slušalkah). Če je potrebna dodatna diagnostika bolezenskih težav v predelu ušes, lahko bolnika napotimo na slikovne (rentgen, računalniška tomografija) in elektrofiziološke (akustični potenciali možganskega debla) preiskave.


Že slabši sluh močno okvari kakovost življenja, 1. del

Obiskati ORL specialista čimprej

Ob nenadnem ali hitrem poslabšanju sluha mora izbrani zdravnik oceniti stanje in po potrebi bolnika začeti zdraviti ali ga napotiti k ORL-specialistu. Pri postopnem slabšanju sluha zaradi starosti in izpostavljenosti hrupu pa naj bi bolnik obiskal ORL-specialista čim prej. Veliko bolezni ušes lahko zdravimo s toaleto, z zdravili ali operacijo; v teh primerih je izboljšanje sluha odvisno od vrste bolezni in ustreznosti zdravljenja. Zdravimo lahko tudi akutno akustično travmo, uporabljamo zdravila za zmanjšanje vnetja in izboljšanje prekrvitve notranjega ušesa, uspeh terapije pa je negotov. Pri kronični akustični travmi in starostni naglušnosti pa terapije ni, poslabšanja sluha ne moremo več pozdraviti, lahko se odločimo le še za rehabilitacijo sluha s slušnim pripomočkom (npr. slušni aparat), ki okrepi in modificira zvočne dražljaje. S strokovno izbranim in pravilno nastavljenim slušnim aparatom na obe prizadeti ušesi je naglušne ljudi mogoče odtrgati iz sveta tišine in izpolniti praznino v komunikaciji, ki jo sicer izguba sluha pušča za seboj. Žal se v praksi strokovna pomoč poišče sorazmerno pozno. Po več kot 10 letih naglušnosti je rehabilitacija sluha s slušnim pripomočkom otežena, saj postopno propadanje slušnih poti in centrov v možganih ne dopušča več optimalnega povratka razumevanja govora, in to kljub uporabi ustrezno nastavljenega slušnega pripomočka. Če želimo doseči dobro razumevanje govora, boljšo zvočno orientacijo v prostoru in predvsem boljšo kakovost življenja, se moramo oglasiti pri ORL-specialistu v prvih letih težav s slabšim sluhom; to je veliko ljudem težko dopovedati.

Vzroki za preprečevanje slabega sluha

Preprečevanje slabega sluha se začne že pred rojstvom otroka in takoj po njem. Vzroki za slabši sluh so lahko podedovane degenerativne nepravilnosti delov ušesa (opazne že pri prednikih); glede tega trenutno – razen genetskega svetovanja – ne moremo veliko postoriti. Čisto drugače pa je pri ozaveščenosti, da je za nemoten zgodnji razvoj otroka pomembno zdravo življenje nosečnice (redno gibanje, ustrezna prehrana, izogibanje stresu) in preprečevanje določenih infekcij nosečnice in novorojenčka (gripa, mumps, ošpice, rdečke ...) ter preprečevanje raznih poškodb možganov in notranjega ušesa; zadnje pomeni tudi izogibanje zdravljenju z ototoksičnimi zdravili ali izpostavljanju škodljivim plinom in opojnim substancam. Kaj pa pozneje v življenju? Pri otroku predstavljajo nevarnost za poslabšanje sluha pogosta ali dolgotrajna vnetja srednjih ušes, ki jih je treba zdraviti pri pediatru in ob hujših ali dolgotrajnih vnetjih pri ORL-specialistu. Nezdravljena vnetja lahko pripeljejo do kroničnega vnetja srednjega ušesa, posledično uničenje struktur v srednjem ušesu ali razširjenje vnetja na notranje uho pa je precej težje zdraviti. Pri poslušanju glasne glasbe, delu v glasnem okolju, izpostavljenosti pokom strelnega orožja ali pirotehnike … govorimo o škodljivem hrupu. Stopnja okvare sluha je pri tem odvisna predvsem od glasovne jakosti (od 85 do 120 dB in več) in trajanja izpostavljenosti hrupu (sekunde do leta). Poslušanje glasbe prek slušalk, v avtomobilu ali na koncertih na taki glasovni jakosti, da se ne bi slišalo niti pokanje bomb, je za sluh škodljivo. Neuporaba zaščitnih ušesnih čepov ali slušalk pri delu z glasnimi stroji in v hrupnem okolju je prav tako za sluh škodljiva. Uporaba teh zaščitnih sredstev je bila pri delu v kritičnem hrupu včasih le priporočena, danes pa je obvezna in že se poznajo pozitivni rezultati pri ohranjanju sluha pri mlajših generacijah. Pri starejših je najpogostejša starostna naglušnost; ta nastaja s staranjem ušesa v sklopu staranja organizma in vzroka za spremembe v ušesih ne poznamo. Zdravljenja z zdravili ali operacijo ni; na koncu nam ostane le ocena sluha pri ORL-specialistu.

Predpis slušnega pripomočka

Ob padcu sluha pod določeno glasovno jakost v govornem frekvenčnem območju se lahko odločimo za rehabilitacijo sluha s slušnim pripomočkom – najpogosteje s slušnim aparatom (SA). Tega se najprej preizkusi pri dobavitelju SA; tam akustik izvaja tudi avditorne treninge za boljše razumevanje govora. Po uspešni preizkusni dobi spet sledi obravnava pri ORL-specialistu, ki izda naročilnico za dokončni prevzem SA. Ob slabšanju sluha se svetuje obisk ORL-specialista za oceno stanja že v prvih letih težav (pozneje se lahko pojavijo težave z razumevanjem govora kljub uporabi SA, saj ob naglušnosti in neuporabi slušnih poti v možganih te propadajo). Privajanje slušnemu aparatu je tem lažje, čim mlajši je bolnik, čim manj je naglušen in čim krajši čas naglušnost traja.

Včasih je treba obiskati tudi nevrologa

Slabši sluh se pogosto pojavi tudi pri težavah z izenačevanjem pritiska v ušesih (prehlad, letenje ali potapljanje …). V tem primeru se ob upoštevanju zdravnikovih navodil najpogosteje postopno vzpostavi normalno stanje. V določenih primerih pa ima lahko naglušnost resnejše posledice in takrat naj bi obiskali zdravnika čim prej; temu lahko sledi napotitev k ORL (nenadna naglušnost ali gluhost, enostranska prizadetost sluha, poškodba v predelu ušesa, poslabšanje sluha z bolečinami in izcedkom iz ušesa …) ali nevrologu (poslabšanje sluha ob dodatnih težavah, kot so: glavobol, vrtoglavica, bruhanje, dvojne slike, motnje požiranja, hripavost, asimetrija senzorike in motorike obraza).


Foto: Bigstock

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.