Avtor: odvetnica mag. Nataša Cankar
Večina med nami se vsak dan sooča s pomanjkanjem časa. Pogosto številni zelo težko najdejo čas za obisk zdravnika. Zato je pomembno, da po prihodu v zdravstveno ustanovo na pregled ne čakajo predolgo. Kakor kaže, se je teh težav začela zavedati tudi zdravstvena stroka.
Spremembe Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP–A, Ur. l. RS št. 55/2017), ki so bile sprejete septembra letos in se bodo začele uporabljati v prvih dneh leta 2018, na tem področju uvajajo nekaj sprememb. Te spremembe naj bi zagotovile boljšo organizacijo zdravstvenega dela in smotrnejšo izrabo časa.
V tokratnem prispevku se bomo omejili le na tiste popravke zakona, ki se nanašajo na organizacijo naročenih zdravstvenih pregledov in čakalnega časa pri posameznem obisku zdravnika. Naslednjič pa bomo predstavili spremembe pri čakalnih vrstah.
1. DOLOČITEV ČAKALNEGA ČASA
Spoštovanje časa je pomembna bolnikova pravica. Vsebovalo jo je sicer že prejšnje besedilo Zakona o pacientovih pravicah. Vendar pa v prejšnjem besedilu njena vsebina ni bila jasno definirana in najdaljši čas čakanja v zdravstveni ustanovi ni bil izrecno zapisan. Pogosto so bolniki, ki so točno prišli na naročeni pregled, čakali zelo dolgo. Novela ZPacP–A to pravico precej podrobneje opredeljuje in ji s tem daje tudi večjo težo.
Po noveli ZPacP–A je čakalni čas definiran kot: „v minutah izraženo čakanje v čakalnici pred ambulanto, in sicer od s terminom dogovorjenega časa začetka izvedbe zdravstvene storitve do njenega dejanskega začetka“. Navedeno se torej nanaša le na preglede, na katere je bolnik naročen. Delo zdravstvenega zavoda mora biti organizirano tako, da čakalni čas pri naročenih pregledih ne presega 30 minut (novi 14. člen a ZPacP). Če se bolnik pri zdravniku oglasi nenapovedano, pa je lahko čakalni čas tudi daljši.
To pravilo pri naročenih pregledih predvideva le dve izjemi. Čakalni čas se lahko izjemoma podaljša, kadar zdravstveni delavec ali sodelavec v tem času:
– izvaja nujno medicinsko pomoč ali
– zaključuje zdravstveno storitev predhodno obravnavanega pacienta, ki jo je treba izvesti brez nepotrebnega odlašanja ali prekinitve.
Razlog za podaljšanje čakalnega časa je v obeh primerih enak: čakalni čas se lahko podaljša prek 30 minut le, kadar gre za neodložljivo pomoč drugemu bolniku. Tovrstna sprememba bo od zdravstvenih zavodov zahtevala dokaj natančno razporejanje časa in tudi precej predvidevanja, zato bo pri njeni uveljavitvi najverjetneje nekaj težav.
Na zmanjšanje teh težav lahko deloma vplivajo tudi bolniki sami z doslednim naročanjem na preglede, pravočasno odpovedjo, če se pregleda ne morejo udeležiti, točnim prihodom na naročeni pregled ter poznavanjem svojih zakonskih pravic. Uveljavitev pravic je vselej najlaže doseči z vztrajnim opozarjanjem na kršitve. Če bolnik svojo obveznost (točen prihod na naročeni pregled) dosledno izpolni, lahko vztraja, naj jo izpolni tudi zdravstveni delavec in zahteva pojasnilo, če njegov čakalni čas preseže 30 minut.
2. SANKCIJA V PRIMERU NEUPOŠTEVANJA ČAKALNEGA ČASA
Novela zakona predvideva tudi ustrezno sankcijo, če bolnikov čas ni spoštovan. Ob kršitvi se lahko bolnik obrne na nadzorni organ, to je na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prejšnje zakonsko besedilo sankcije ni vsebovalo.
3. KOGA VEŽE TA DOLOČBA
Posebej naj opozorimo še na dve pomembni dejstvi:
a) ZPacP ne uporablja izraza zdravnik, ampak širši pojem zdravstveni delavec (oziroma sodelavec), kar pomeni, da se navedeno pravilo nanaša tudi na tiste naročene preglede, svetovanja ali posege, ki jih izvajajo drugi zdravstveni delavci in ne zdravniki (npr. medicinske sestre itn.).
b) Po ZPacP veljajo sankcije za kršitev pravice do spoštovanja bolnikovega časa le za izvajalce v mreži javne zdravstvene službe. Nadzor ZZZS torej bolnik lahko zahteva le, ko se kršitev zgodi v javnem zdravstvenem sistemu ter pri storitvi, ki je predmet pogodbe med ZZZS in izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Kadar se bo bolnik odločil za zdravstveno storitev pri zasebniku, nadzora ZZZS v primeru kršitve pravice do spoštovanja bolnikovega časa ne bo mogel zahtevati.
Natančna opredelitev čakalnega časa na naročeni pregled, ki jo prinaša novela ZPacP, bo nedvomno prispevala k boljšemu razumevanju vsebine pravice do spoštovanja bolnikovega časa. S tem pa, upamo, tudi k boljšemu organiziranju zdravstvene oskrbe, manjši porabi časa bolnikov in zdravnikov ter k doslednejšemu spoštovanju te bolnikove pravice.
Foto: Bigstock