Njeni glavni nalogi sta, da prideluje izločke, ki so del semenske tekočine, in skladišči cink (Zn), ki ima protibakterijsko vlogo in ščiti prostato pred vnetji.
Prostata ima pomembno vlogo pri vplivu na kakovost življenja moških v zrelem in starejšem obdobju življenja. Pri vseh moških pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona začnejo celice določenega dela prostate nabrekati, kar vodi do povečanja volumna prostate. Ta proces imenujemo benigna hiperplazija prostate. Koliko se bo prostata pri posamezniku povečala, ne moremo predvideti.
Povprečna življenjska doba moških se daljša in v letu 2000 je bilo na svetu že več kot 600 milijonov moških, starejših od 60 let. Moški v razvitem svetu imajo 50 odstotkov možnosti, da bodo imeli v starosti težave z mokrenjem zaradi benigne hiperplazije prostate. Prav zato je ta bolezen eden najpogostejših razlogov za obisk pri urologu.
Težave z mokrenjem
V začetnem razvoju benigne hiperplazije prostate bolnik običajno ne opazi nobenih težav. Te pa se z razvojem bolezni stopnjujejo, kar lahko traja tudi več let. Ni nujno, da ima bolnik s povečano prostato tudi težave z mokrenjem. Težave, ki se lahko pojavijo ob tej bolezni, opisujemo kot simptomi spodnjih sečil (SSS).
Po sprejetju dogovora glede razdelitve in opredelitve SSS jih od leta 2005 delimo v tri skupine:
- simptomi motenega zadrževanja/shranjevanja seča (pogostejše odvajanje, zbujanje ponoči, nezmožnost zadrževanja seča, stresna inkontinenca),
- simptomi motenega odvajanja seča (težave začetka uriniranja, šibek curek seča, prekinjen curek, start-stop, kjer se odvajanje občasno prekine in spet začne),
- simptomi po odvajanju seča (občutek nepopolne izpraznitve mehurja, kapljanje seča po uriniranju).
Pregled pri urologu
V urološko ambulanto pridejo po navadi na pregled bolniki, pri katerih so se pojavile težave s simptomi spodnjih sečil in trajajo že nekaj časa. Redkeje pridejo na pregled bolniki, ki se jim je nenadoma voda popolnoma zaprla. Taki potrebujejo takojšen urološki poseg. Običajno jim vstavimo urinski kateter, s katerim razbremenimo mehur in jih predvidimo za operativni poseg.
Sicer bolniki z zmernimi težavami najprej izpolnijo mednarodni vprašalnik IPSS za točkovanje težav ob benigni hiperplaziji prostate. Ta bolnikova subjektivna ocena težav je za urologa zelo pomembna pri načrtovanju zdravljenja. Sledi otip prostate skozi zadnje črevo in UZ sečil, ki da podatek o velikosti prostate in stanju mehurja, ledvic in sečevodov. Pomembna preiskava je tudi meritev pretoka seča med mokrenjem (uroflow). Bolnikom damo pregledati tudi nivo prostatičnega specifičnega antigena v serumu (PSA), da izključimo druge, težje bolezni prostate.
Včasih se pri težavah, ki jih bolnik navaja, ne moremo opredeliti, ali so posledica povečane prostate ali pa je razlog v napačnem delovanju mehurja. Pri takih bolnikih moramo zato narediti še dodatne, bolj zahtevne preiskave, kot so urodinamske meritve v posebnem urodinamskem laboratoriju, in opraviti optični pregled sečnice in mehurja (cistoskopija). Rezultati preiskav diagnostičnega postopka ob benigni hiperplaziji prostate nas usmerijo k načinu zdravljenja.
Zdravljenje benigne hiperplazije prostate
Pri blagih težavah zdravljenje običajno ni potrebno. Bolnikom svetujemo le, naj se izogibajo mrzlim, šumečim in alkoholnim pijačam, pravi kavi in močnim začimbam, ter jih kontroliramo enkrat letno.
Pri manjših in srednje izraženih težavah uporabimo zdravljenje z zdravili. Imamo dve vrsti zdravil. Prva delujejo na zmanjšanje velikosti prostate. To so blokatorji 5-alfa reduktaze, ki zavirajo pretvorbo neaktivne oblike moškega spolnega hormona testosterona v aktivno. Takšno zdravljenje lahko traja tudi več let.
Druga delujejo na gladke mišice v prostatični ovojnici in izhodu mehurja. To so blokatorji receptorjev alfa, ki se nahajajo pretežno na izhodu mehurja in v prostatični ovojnici. Nekatera od teh zdravil druge skupine imajo učinek tudi na male krvne žile in istočasno zmanjšujejo krvni pritisk. Ta zdravila imajo lahko nekaj neugodnih stranskih učinkov.
Ko so težave že prehude, je potreben kirurški poseg na prostati. Te posege delimo na minimalno invazivne in invazivne kirurške posege. Minimalno invazivni posegi so pri nas redki, pa tudi v svetu niso našli pravega mesta. Mednje štejemo balonsko razširitev sečnice, kjer napihnemo balonček v tistem delu sečnice, ki poteka skozi prostato, in s tem omogočimo boljši pretok, prostatične vstavke, ki držijo sečnico razprto in se upirajo stiskanju prostate, igelno ablacijo prostate skozi sečnico (TUNA), mikrovalovno hipertermijo in termoterapijo, ki je ambulantni poseg, ki ga delamo tudi v Sloveniji, zdravljenje z laserjem, z ultrazvokom in izhlapevanje prostate skozi sečnico.
Pravi kirurški posegi so prerez prostate skozi sečnico (tranuretralna incizija prostate – TUIP), odstranitev dela prostate z električno zanko (transuretralna resekcija prostate – TURP), ki je tudi najpogostejša operativna metoda tako pri nas kot po svetu, in klasična prostatektomija, ki pride v poštev pri večjih prostatah, kjer skozi mehur izluščimo povečani del prostate.
Kaj svetujemo moškim?
Moškim po 50. letu starosti priporočamo enkrat letno preventivni pregled prostate. Ne samo zaradi nevarnosti razvoja raka v prostati, ki strmo narašča po tej starosti, ampak tudi zato, da se odkrije začetna benigna hiperplazija prostate, ki bo s svojim razvojem verjetno kasneje povzročila težave pri mokrenju. Takšno začetno benigno povečanje prostate lahko uspešno zdravimo ambulantno.
Pri bolnikih, ki imajo že težave, posebej pri tistih s hudimi, je zdravljenje z zdravili nekoliko težje, saj ta potrebujejo več mesecev, da se pokažejo prvi učinki, v tem času pa se težave lahko že toliko poslabšajo, da je potreben operativni poseg. Posebej je treba poudariti, da tudi operacija ne pomeni dokončne rešitve težav, saj nikoli ne odstranimo cele prostate in ta lahko z leti ponovno zraste.
