Ročna limfna drenaža: več kot le terapija oteklin

Ročna limfna drenaža je specialna terapevtska tehnika, poznana kot ena najučinkovitejših terapij pri zmanjševanju limfedemov ter oteklin po poškodbah in operativnih posegih. Dr. Emil Vodder velja za pionirja ročne limfne drenaže. Gre za nežne, ritmične, ponavljajoče se gibe, s katerimi stimuliramo limfni tok. Tehniko, gibe in učinke je dr. Vodder razvijal in preučeval leta.

Ročna limfna drenaža pospešuje regeneracijo tkiv, zmanjšuje otekline in pomaga pri okrevanju po operacijah ter poškodbah. Foto: BigStock

Leta 1971 so bile opravljene prve študije, ki so pokazale, da ročna limfna drenaža ni le mehanska stimulacija, ampak ima tudi pomembne biološke učinke na cirkulacijo in regeneracijo tkiv. Ta raziskava je podprla teoretične osnove te tehnike ter močno prispevala k razumevanju njenih fizioloških učinkov, zlasti v zvezi z izboljšanjem limfnega pretoka, zmanjšanjem edema in podporo regeneraciji tkiv.

Mehanizmi delovanja limfnega sistema

Limfni sistem pri odraslem človeku obsega okoli 600–700 bezgavk in več kot 120.000 km limfnih žil, kar je trikrat več kot dolžina krvnih žil! Foto: BigStock

V telesu imamo dva sistema: krvni obtok, ki je zaprt sistem, in limfni sistem, ki je odprt (se nekje začne in drugje konča, kar pomeni konstantno zbiranje, vračanje in reguliranje tekočine). Limfni sistem je glavni odvodni sistem v našem telesu, njegova ključna naloga je prečiščevanje telesa. Limfne žile iz tkiv vsrkajo beljakovine, maščobe, vodo in druge molekule, ki so prevelike za venski del krvnega obtoka. Limfa nato potuje nazaj proti krvnemu obtoku in se med potjo ‘prečisti’, saj teče skozi ogromno bezgavk, ki delujejo kot filter. Tu pridemo še do dveh pomembnih funkcij limfnega sistema. Prva je vzdrževanje ravnovesja tekočin v telesu, druga pa imunski odziv. Ko antigeni, ki jih ‘pobere’ limfni tok, pridejo v bezgavke, tam aktivirajo limfocite in pri pravilnem delovanju limfnega sistema se tako veliko okužb ‘zatre v kali’.

Ročna limfna drenaža ima pomembno vlogo tudi pri regeneraciji telesa. Ker z njo pospešimo odvajanje vode in toksinov, dodatno razbremenimo venski krvni obtok ter zmanjšamo pritisk na krvne žile. S tem izboljšamo pretok krvi, posledica pa je boljša oskrba tkiv s kisikom in hranili, kar pospeši procese obnavljanja tkiv tako pri poškodbah (športne itd.) kot tudi po različnih operativnih posegih: ortopedski, oralno kirurški, estetski (liposukcija, blefaroplastika itd.). Z njo lahko tudi preprečimo brazgotinjenje tkiva.

Znanstveno dokazane indikacije za ročno limfno drenažo pri ročni limfni drenaži so:

  • limfedem, tako primarni (prirojeni) kot sekundarni (po operaciji, radioterapiji, poškodbah limfnih žil…). Limfna drenaža pomaga zmanjšati oteklino, še posebej pri limfedemu po odstranitvi bezgavk ali zdravljenju raka;
  • po-operativne otekline: po operacijah, kot so plastične operacije (npr. liposukcija, operacije prsi), je RLD uporabna za zmanjšanje oteklin in pospeševanje celjenja;
  • kronična venska insuficienca: RLD lahko pomaga zmanjšati otekanje nog, ki je posledica slabega venskega pretoka;
  • lipolimfedem (kombinacija maščobnega in limfnega edema); 
  • fibromialgija in sindrom kronične utrujenosti: izboljšata se utrujenost in bolečina;
  • poškodbe mehkih tkiv (športne poškodbe, hematomi…): RLD pomaga zmanjšati vnetje in izboljšati celjenje; posttravmatski edem po zvinu ali zlomu;
  • nekatera avtoimunska obolenja, na primer revmatoidni artritis,
  • migrene: RLD lahko pripomore k zmanjšanju simptomov.

Kontraindikacije za ročno limfno drenažo

Kot pri vsaki terapiji tudi pri RLD obstajajo kontraindikacije. Mednje sodijo:

  • bakterijski celulitis ali septikemija, kjer bi stimulacija limfe lahko širila okužbo;
  • akutni tromboflebitis ali globoka venska tromboza (DVT);
  • akutno srčno popuščanje: povečanje limfne obremenitve lahko prekomerno obremeni srce;
  • nezdravljeni maligni tumorji;
  • huda hipotenzija: terapija lahko dodatno zniža krvni tlak;
  • nejasne bolečine v trebuhu ali akutni trebušni sindromi, na primer sum na apendicitis ali vnetje notranjih organov;
  • avtoimunske bolezni v času hudih zagonov (luskavica itd.);
  • flebitična razjeda ali akutna rana.

V določenih situacijah je pri izvajanju ročne limfne drenaže potrebna previdnost. V nosečnosti (zlasti v prvem trimesečju), je lahko kontraindicirana. Odločamo se individualno, v sodelovanju z ginekologom, ki spremlja nosečnost. Enako velja za sladkorno bolezen, še posebej, če je prisotna diabetična nevropatija ali razjede, ter bolezni ščitnice. Pri njih – velja na splošno, je neposredno delovanje na predel vratu lahko kontraindicirano.

Pomembni poudarki:

Če simptome limfedema, lipolimedema ali flebedema ignoriramo, se bodo sčasoma slabšali in jih ne bo več mogoče vrniti v ‘normalo’.

Z RLD je priporočljivo začeti čim prej po kirurškem posegu in se lahko izvaja tudi v primeru, da so šivi še vedno prisotni.

Pacienti lahko do RLD pridejo v okviru javnega zdravstvenega sistema, vendar so zaradi pomanjkanja limfterapevtov čakalne dobe zelo dolge. Druga možnost so samoplačniški limfoterapevti z ustrezno izobrazbo in certifikatom (dr. Vodder).

Zaradi nežnih, ritmičnih, ponavljajočih se gibov pri RLD se napetost v mišicah in vezivnem tkivu zmanjša, kar omili bolečino, prav tako se poveča sproščanje endorfinov.

RLD po dr. Voddru lahko znatno pomaga onkološkim bolnikom, zlasti pri obvladovanju limfedema in zmanjševanju bolečine. Vendar je nujno, da se zdravljenje izvaja v tesnem sodelovanju z zdravnikom, ki pozna bolnikovo stanje, saj lahko nepravilna uporaba privede do zapletov. Terapijo mora izvajati usposobljen terapevt z izkušnjami pri delu z onkološkimi bolniki.

Limfni sistem ni le pasiven transportni mehanizem, ampak ima aktivno vlogo pri metabolizmu, imunskem odzivu in vnetju – kar so pomembni dejavniki tudi pri razvoju debelosti. Nekatere genetske motnje limfnega sistema (npr. mutacije v genih FOXC2 ali VEGFR3) so povezane s povečano nagnjenostjo k debelosti. Pri teh motnjah je opaziti kombinacijo limfedema in povečanja maščobnega tkiva.

Viri:

Ezzo J, Manheimer E, McNeely ML, Howell DM, Weiss R, Johansson KI, Bao T, Bily L, Tuppo CM, Williams AF, Karadibak D. Manual lymphatic drainage for lymphedema following breast cancer treatment. Cochrane Database Syst Rev. 2015 May 21;2015(5):CD003475. doi: 10.1002/14651858.CD003475.pub2. PMID: 25994425; PMCID: PMC4966288.

Antoniak K, Hansdorfer-Korzon R, Mrugacz M, Zorena K. Adipose Tissue and Biological Factors. Possible Link between Lymphatic System Dysfunction and Obesity. Metabolites. 2021 Sep 11;11(9):617. doi: 10.3390/metabo11090617. PMID: 34564433; PMCID: PMC8464765.

Thompson B, Gaitatzis K, Janse de Jonge X, Blackwell R, Koelmeyer LA. Manual lymphatic drainage treatment for lymphedema: a systematic review of the literature. J Cancer Surviv. 2021 Apr;15(2):244-258. doi: 10.1007/s11764-020-00928-1. Epub 2020 Aug 15. PMID: 32803533.

Roka-Palkovits J, Lin MC, Tzou CJ, Tinhofer I, Cheng MH. Retrograde Manual Lymphatic Drainage following Vascularized Lymph Node Transfer to Distal Recipient Sites for Extremity Lymphedema: A Retrospective Study and Literature Review. Plast Reconstr Surg. 2021 Sep 1;148(3):425e-436e. doi: 10.1097/PRS.0000000000008252. PMID: 34432699.

Evrard-Bras M, Coupé M, Laroche JP, Janbon C. Drainage lymphatique manuel [Manual lymphatic drainage]. Rev Prat. 2000 Jun 1;50(11):1199-203. French. PMID: 11008500.

Majewski-Schrage T, Snyder K. The Effectiveness of Manual Lymphatic Drainage in Patients With Orthopedic Injuries. J Sport Rehabil. 2016 Feb;25(1):91-7. doi: 10.1123/jsr.2014-0222. Epub 2015 Oct 12. PMID: 26458244.

Provencher AM, Giguère-Lemieux É, Croteau É, Ruchat SM, Corbin-Berrigan LA. The use of manual lymphatic drainage on clinical presentation of musculoskeletal injuries: A systematic review. Complement Ther Clin Pract. 2021 Nov;45:101469. doi: 10.1016/j.ctcp.2021.101469. Epub 2021 Jul 29. PMID: 34343761.