Smrčanje lahko vodi v huda obolenja

Avtor: prim.mag. Igor Koren, dr. med.

Kdo naj bo pozoren na sledeči prispevek? Tisti, ki  imate občasno zamašen nos, redno smrčite in se zbujate zjutraj utrujeni ter neprespani.

Nos je pomemben za pljuča, enako kot je veža za dnevni prostor; če veže ni, je dnevna soba poleti pretopla, pozimi pa premrzla.

Nos s sinusi, ki ga obdajajo, vdihani zrak segreje, navlaži in očisti prahu in mikroorganizmov.

Če je nos pretežno zaprt, tudi, ko nismo nahodni in predvsem ponoči, prehaja v pljuča preko ust neustrezno pripravljen zrak. Podnevi si še nekako pomagamo in se trudimo z dihanjem skozi nos, ponoči pa se v snu  taki ljudje  prepustijo dihanju skozi usta.

Taki bolnik imajo zato pogosto vnete mandeljne, žrelo, grlo, sapnik, bronhije, zbolevajo za pljučnicami, obstruktivno apnejo v spanju ali astmo.

Piše: prim.mag. Igor Koren, dr. med. specialist interne medicine in pulmologije www.pulmolog.com

Samo smrčanje ni nič nenavadnega

Od 30-40% odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni bolezen. Pogosteje smrčijo moški in  ljudje s prekomerno telesno težo in kratkim zamaščenim vratom. Smrčanje je moteče tako za »smrčača« kot partnerja. Vzrok smrčanju je v nihanju (vibriranju) sluznice zgornjih dihal in mehkega neba med spanjem.  Smrčanje se okrepi po uživanju alkohola, drog ali pomirjeval.

Smrčanje se lahko prehodno pojavi tudi ob vnetju v zgornjih dihalih (nahod, vnetje grla). Zelo pogosto je tudi pri kroničnem  vnetju zgornjih dihalnih poti (kronični rinitis,nosni polipi, povečana žrelnica ali mandeljni.…)

Smrčanje  pa je  lahko napovednik sindromu obstruktivne apneje v spanju (OSA). 

To je stanje, ko smrčač med spanjem občasno preneha dihati. Pavze se imenujejo apneje in  lahko trajajo od 10 pa do celo 120 sekund. Ker v času apnej pade koncentracija kisika v krvi, je ta bolezen na dolgi rok pogubna za organizem. Približno 2-4% odraslih ima vsaj lažjo obliko sindroma OSA.

Prekomerna telesna teža je eden  od najpomembnejših dejavnikov za smrčanje in  apnejo v spanju. Najbolj dovzetni so ljudje s centralno debelostjo in zamaščenim vratom. Ti ljudje imajo, zaradi debelega  maščobnega sloja pod sluznico zgornjih dihal, zožena ali celo pretežno zaprta dihalna pota.

Kdo je še kandidat za obstruktivno apnejo v spanju? Bolniki s sladkorno boleznijo tip 2, tisti s kroničnim bronhitisom, s hudimi obolenji srca, s nezdravljeno astmo in tisti, ki večkrat s težavo dihajo skozi nos ponoči.

Pri OSA gre za dinamično zaporo zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem.   Navadno je mišičje med spanjem sproščeno in zato bolj ohlapno.  Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni  žrela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in žrela lahko stisne dihalno pot, enako tudi povečani žrelnici in/ali mandeljni .

 Vsi ti vzroki lahko prehodno prekinejo pretok zraka do pljuč. Sledi padec zasičenosti kisika v krvi.

Taki bolniki ponoči  smrčijo, se premetavajo po ležišču , se prekomerno znojijo in se večkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. Partnerji pa opažajo, da smrčači večkrat na noč prenehajo dihati. Zjutraj se taki bolniki zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali oz. da niso nič sanjali. Preko dneva večkrat zakinkajo tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj učinkoviti, upada jim spolna moč. So velikokrat povzročitelji delovnih  in prometnih nezgod. 

Kaj vas mora zaskrbeti?

·        Če imate ponoči kronično in pretežno zaprt nos ter se zbujate zjutraj z zasušenim in hrapavim grlom. V tem primeru obiščite vašega osebnega zdravnika in mu potožite o svojih težavah. Verjetno vas bo glede na klinično simptomatiko napotil k specialistu za nos (specialistu ORL) ali za pljučne bolezni in alergijo (pulmologu).

Poleg pregleda je večkrat potrebno opraviti kožno testiranje na alergije, rentgenski posnetek nosu in sinusov, preiskave pljučne funkcije in provokacijske teste za izključitev sovpadajoče astme ter poligrafijo spanja pri smrčačih z apnejo v spanju (www.pulmolog.com).

·        Če ponoči smrčite, če med smrčanjem občasno nehate dihati in se zjutraj zbujate utrujeni, neprespani. Tudi v tem  primeru se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

               Za orientacijo vam bo v veliko pomoč vprašalnik o verjetnosti motenj spanja, t.i. ESS

               vprašalnik (Epworth sleepiness scale).  Dobite ga lahko tudi na povezavi www.apneja.si. Če

               po vprašalniku dosežete več kot 10 točk, vam svetujemo obisk pri specialistu za motnje

               spanja.

Kaj lahko naredite sami?

• Priporočljiva je redna higiena nosnih hodnikov. Za prehodnost nosu si pomagajte z izdatnim vlaženjem s slano vodi (fiziološko raztopino).
• Če imate predpisane steroidne pršilke za nos, jih ne prenehajte jemati ob prvemu izboljšanju. Posvetujte se z zdravnikom.
• Shujšajte!
• Priporočene so vaje za razgibavanje vratne hrbtenice (http://www.pulmolog.com/vajezavrat.html)
• Vsakodnevna hoja s palicami 1 uro do zadihanosti in preznojenosti
• Izogibajte se onesnaženem okolju.
• Ne kadite. Tudi pasivno kajenje je škodljivo.
• Izogibajte se alergenom, če ste alergični. Ob pričetku simptomatike s kihanjem, nosnim izcedkom, ščemenjem v očeh in kašljanjem, uporabljajte zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik: antihistaminike.

 Diagnostika motenj spanja temelji na:

Polisomnografiji,  diagnostičnem postopku , ki preko noči zaznava  delovanja različnih bioloških sistemov bolnika. Praviloma se opravlja v bolnišnici v posebej prirejenem laboratoriju za motnje spanja. Na bolnika se pričvrstijo tipala/senzorji, ki  spremljajo delovanje možganov, premikanja oči, čeljustnih mišic, gibanje nog, premikanje prsnega koša in trebuha, pretoka zraka skozi nos ter lego telesa med spanjem. Zaznavajo tudi smrčanje, srčni utrip in zasičenost krvi s kisikom,

ali na:

Poligrafiji spanja, diagnostičnem postopku podobnemu kot polisomnografija, vendar omejenemu predvsem  na diagnostiko sindroma OSA. Ne zaznava električne aktivnosti možganov in telesnih mišic, ostalo pa enako kot polisomnografija. Ta se lahko v celoti opravi tudi ambulantno, brez potrebe obiska bolnišnice.

Poligraf,  napravo velikosti mobilnega telefona in senzorje,  vam  strokovno osebje v ambulanti pritrdi na prsni koš. S to napravo greste domov in spite doma v svojem okolju oz. v svoji postelji. Naslednji dan se vrnete v ambulanto, kjer  se iz spominske kartice, ki je v poligrafu, preko računalnika zaznajo motnje dihanja, smrčanje, sprememba srčnega utripa, obračanje v postelji, lega telesa med spanjem  in nivo zasičenosti krvi s kisikom.

Zdravljenje OSA

Je večnivojsko in vključuje hujšanje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetujeta se jemanje pomirjeval in uspaval, pitje alkohola, včasih pa je potrebno dodatno zdravljenje z aparaturami, ki ustvarjajo nadtlak v dihalih (CPAP).

Radiofrekvenčna ablacija (RFA): z aparaturo, ki oddaja valove določene dolžine, ki imajo toplotni učinek, se obdelajo mehka tkiva v zgornjih dihalih, najpogosteje mehko nebo, spodnji nosni školjki … Tako obdelana tkiva postanejo manj elastična in kompaktnejša.

Poseg se lahko opravi ambulantno. Opravljajo ga specializirani strokovnjaki s področja ORL.

Uvulo-palato-faringo-plastika (UPPP): kirurška odstranitev odvečnega mehkega tkiva. Poseg odpravi smrčanje in prehodno zniža indeks AHI oz. izboljša OSA. Poseg je tehnično zahtevnejši, po posegu so večkrat hujše bolečine in motnje požiranja. Poseg opravljajo maksilo-facialni kirurgi in specialisti ORL.

Kirurgija na več nivojih (multi-level surgery): gre za poseg na več nivojih z odstranitvijo nabreklega mehkega tkiva, z RFA, z odstranitvijo žlez, repozicijo kostnih struktur čeljusti, sprostitev nosnih prehodov in korekcijo deviacije nosnega pretina.

Stomatološke metode:opravljajo se z zobozdravstvenimi aparati, primerne pa so samo za blago do zmerno OSA. Naprave se nataknejo na zobe in se nosijo samo ponoči med spanjem. Potegnejo spodnjo čeljust naprej in navzdol tako, da sprostijo pretok zraka preko ust v grlo. S to metodo se ukvarjajo samo specializirani stomatologi.

Nekirurške metode: stalna podpora med vdihom z pozitivnim tlakom (CPAP) je bila uvedena okoli leta 1980. Dokazano zniža umrljivost pri bolnikih z OSA.

Posebna aparatura (kompresor) preko nosne ali obrazne maske pomaga potiskati zrak v pljuča. Uporablja se ponoči med spanjem. Danes so te aparature računalniško izpopolnjene in se prilagajajo uvajanju v spanje in tudi stopnji ovire/zapore med spanjem. Opremljene so tudi z ustreznimi vlažilci za dihala. Poznamo različne podvrste: CPAP, Bi PAP, APAP …

 Kako se kaže sindrom OSA?

Najpogosteje s smrčanjem in/ali prenehanjem dihanja ponoči, nekakovostnim spancem brez sanj in pogostim prebujanjem, premetavanjem po ležišču in prekomernim znojenjem, občutkom dušenja in zasušenosti grla, jutranjim glavobolom in upočasnjenostjo, prekomerno zaspanostjo in utrujenostjo preko dneva, slabo koncentracijo, depresivnostjo in otopelostjo, manjšo delovno ali učno vnemo, pogostimi sovpadajočimi boleznimi, kot so visok pritisk, debelost, obolenja srca in kronični bronhitis.

Je vaša nosna sluznica kronično vneta?

Nezmožnost dihanja skozi nos, predvsem ponoči, nosni izcedek ali zatekanje sluzi iz nosnih hodnikov in sinusov v grlo, pogosta vnetja sinusov, zbujanje zjutraj z zasušenim žrelom in občutek cmoka v grlu, jutranje izkašljevanje, smrčanje in/ali prenehanje dihanja ponoči (apneja), nekakovosten spanec s pogostim prebujanjem, izguba zaznavanja vonjav, težje izenačevanje pritiska v ušesih, prekomerno solzenje, obrazna bolečina in občutek polnosti v sinusih pa tudi pogoste krvavitve iz nosu ali smrdeč vonj so tipični znaki, da je sluznica kronično vneta.

Za odpravo simptomov je učinkovit naslednji recept: