Avtor: Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer
Starostna degeneracija makule ali rumene pege je v razvitem svetu najpogostejši vzrok za legalno slepoto po 50. letu starosti. Čeprav SDM nikoli ne povzroča čiste slepote, lahko v napredovali fazi povzroči močno poslabšan predvsem centralni vid, ki je odgovoren za branje, pisanje in natančen vid.
Periferni vid pri tej bolezni ni okvarjen; tako pacienti lahko vidijo, da je nekdo prišel v sobo, lahko se sami oblečejo, kuhajo …, ne morejo pa brati, ne vidijo človeka v obraz, ampak ga prepoznajo pa gibih, značilnih zanj. Na svetu je več kot 150 milijonov ljudi s SDM, ki je tako napredovala, da za paciente trdimo, da so formalno slepi.
Kaj je starostna degeneracija makule?
To je bolezen mrežnice v centralnem delu, ki se imenuje makula ali rumena pega. Prav to področje je na mrežnici ključno za natančen vid (za branje …) Ker bolezen prizadene samo centralni vid, perifernega vida pa ne, to za pacienta pomeni, da vidi na primer predmete ali osebe, ne razloči pa njihovih podrobnosti. Prav zaradi prizadetosti centralnega dela mrežnice pacienti ne morejo več brati, pisati, šivati, risati, voziti avta, kar bistveno zmanjšuje kakovost njihovega življenja.
Kako lahko nekdo sam ugotovi, ali ima SDM?
V zgodnjih fazah bolezni, bolniki nimajo prav nikakršnih težav, spremembe na mrežnici pa so ob natančnem pregledu pri okulistu že vidne. Pogosto se tudi pri spremembah, vidnih samo z okulističnim pregledom, že svetuje tudi zdravljenje. Šele ko bolezen napreduje, lahko začnejo bolniki opažati temne lise, popačen vid, pomanjšano ali povečano sliko, zamegljen centralni vid, izpad določenih črk pri branju besedila, izginjanje besedila ali črk pri branju …
Kakšne vrste SDM pa obstajajo in ali je zdravljenje odvisno od vrste?
Ločimo suho (neeksudativno ali atrofično ) in mokro (eksudativno ali neovaskularno) obliko. Suha oblika predstavlja okoli 85 % vse SDM; za to je značilna postopna izguba vida, ki se razvija počasi. Mokra oblika je precej redkejša, napreduje hitro in pogosteje povzroči hujše okvare vida. Zdravljenje suhe oblike je z zdravili, ki jih enkrat dnevno jemljejo pacienti redno, do konca življenja. Na tržišču je ogromno preparatov, ki so narejeni v ta namen, vendar niso vsi dobri, nekateri sploh niso klinično testirani na pacientih; tako se sploh ne ve, kako se zdravilo resorbira iz črevesja, pomembno je tudi razmerje ene in druge substance v zdravilu in še veliko drugih stvari.
Vlažna oblika SDM se zdravi z anti-VEGF zdravili, ki se aplicirajo v oko direktno z injekcijo enkrat mesečno, kar se ponavlja toliko časa, kolikor je potrebno. Tako en pacient lahko prejme od 3 do 20 ali več injekcij v oko.
Ali so nekateri bolj dovzetni za starostno degeneracijo rumene pege kot drugi?
Da. Dejavniki tveganja škodijo naravnim mehanizmom obrambe oči, zato pripomorejo k razvoju SDM. Glavni dejavniki tveganja so starost, družinska genetska predispozicija, neprimerna prehrana (malo sadja in zelenjave ter veliko maščob, nezadosten vnos vitamina C in E, cinka, luteina in zeaksantina), debelost, kajenje, neposredna izpostavljenost soncu (gledanje brez sončnih očal z zaščito), zvišan krvni tlak, svetle barve oči …
Kaj lahko bolniki sami naredijo, da bi preprečili SDM?
Zelo pomembni so preventivni pregledi pri vseh ljudeh, starejših od 50 let , pri tistih, ki imajo bolezen v družini, pa po 40. letu starosti. Pri pregledu je treba razširiti zenico, saj le tako lahko natančno pregledamo mrežnico. Pri že vidnih spremembah na mrežnici v centralnem delu pa so nujno potrebne še dodatne preiskave mrežnice s posebno aparaturo OCT, na osnovi katere se lahko določi, ali gre za suho ali mokro obliko SDM. V tem primeru je samo pregled pri široki zenici premalo. To lahko naredite v subspecialnih ambulantah, kjer imajo vse potrebne aparature in specialista, ki se ukvarja s SDM. V našem kirurškem centru tak pregled lahko opravite. Poleg obveznega pregleda upoštevajte še naslednje: nosite sončna očala, ki filtrirajo UV- in modro svetlobo, ne kadite, jejte uravnoteženo prehrano, ki vključuje sadje in zelenjavo, pazite na telesno težo in redno telovadite.
Kaj pa jemanje zdravil, če je diagnoza suhe SDM že potrjena?
Pri suhi in mokri obliki SDM je na več kliničnih študijah, ki so potekale več let, znanstveno dokazano, da redno jemanje prehranskih dopolnil, zlasti vitamina C in E, karotenoidov (luteina in zeaksantina) in cinka v točno določenih odmerkih in v pravilno vezani obliki, ki omogoča tudi zadostno resorpcijo iz črevesja po zaužitju, upočasni napredovanje SDM, v določenih primerih pa celo izboljša stanje na mrežnici. V najnovejših študijah pa ni bilo dokazano, da jemanje maščobnih kislin omega 3 zmanjšuje tveganje za razvoj SDM.
Kaj pa zdravljenje z zdravili, ki se aplicirajo v oko pri mokri obliki SDM?
Pri določenih oblikah mokre oblike SDM se odločimo za zdravljenje z injekcijami, ki jih po potrebi večkrat (na 4 tedne) apliciramo v oko v želji, da bi se bolezen stabilizirala. Zdravilo pomaga samo pri določenih oblikah vlažne SDM in ni primerno za vse bolnike.
Zdravljenje ni čudežno in ne izboljša vida; tisto, kar z zdravljenjem dosežemo, je, da bolezen ne napreduje. Zato je bistveno zgodnje odkrivanje; le tam je namreč zdravljenje dovolj zgodnje, da pacient na koncu sploh ne ve, da ima SDM, saj nima težav, bolezen z zdravili pa blokira do te mere, da ta ne napreduje.
Kako torej posumimo na SDM?
Če ima nekdo v družini SDM, naj o tem obvesti svoje otroke, ki naj se, če so starejši od 40 let, naročijo na preventivni pregled pri okulistu (ne pri optiku), kjer naj povejo o družinski anamnezi. Lahko tudi sami opazujejo na primer, če so ravne črte videti valovito, če črke med branjem izginjajo, če se poslabša barvni vid, če slabše vidijo v mraku in temi, kasneje pa tudi težavnost pri prepoznavanju obrazov in branju. Vid si lahko tudi sami testirajo s hitrim testom Amslerjevo mrežo, ki pa odkrije le napredovano obliko SDM. Mrežo lahko najdete na internetu ali prosite pri okulistu, da vam test naredi najprej on, potem pa si enkrat mesečno vid testirate sami.
