Plezanje po drevesih, iskanje gob v bližnjem gozdu, nastavljanje pasti ribam v potoku, iskanje najbližjega kozolca ob poletni nevihti, izleti s kolesom brez nadzora odraslih, zvečer pa pečenje krompirja in koruze… Tipično otroštvo izpred nekaj desetletij.
Otroci potrebujejo naravo bolj kot sodobno tehnologijo
Bivanje na prostem je povezano s številnimi koristmi za zdravje, vključno z boljšim kognitivnim razvojem. Raziskav na to temo je precej, le malo od njih pa jih je raziskovalo vpliv bivanja v naravi v otroštvu na duševno zdravje in vitalnost v odrasli dobi. Poleg tega se jih je večina osredotočala bolj na zelene površine (vrtove, gozdove, mestne parke) kot na modre (ribniki, potoki, reke, jezera, plaže…).
Študija španskih raziskovalcev, objavljena v zadnji številki revije Journal of Environment Research and Public Health, je bila zasnovana drugače od predhodnih in bolj celostno. Raziskovalce Barcelona Institute for Global Health je zanimalo, ali več stika z z naravo v otroštvu vpliva na duševno zdravje v odraslosti. Vanjo so zajeli 3600 ljudi iz Barcelone (Španija), Doetinchema (Nizozemska), Kaunasa (Litva) and Stoke-on-Trenta (Velika Britanija).
Več bivanja zunaj, boljši kognitivni razvoj
Udeleženci študije so odgovorili na podrobni vprašalnik o bivanju v naravi v otroštvu, tako glede organiziranih dejavnosti: počitnice, izleti…. kot neorganiziranih, na primer dnevnega igranja na prostem. Potem so raziskovalci s psihološkim testom ocenili njihovo duševno zdravje v zadnjih 4 tednih. Pri določanju njihovega trenutnega bivalnega okolja so si pomagali s satelitskimi posnetki.
Izkazalo se je, da so tisti, ki so v otroštvu preživeli manj časa zunaj, na psihološkem testu dosegli slabše rezultate. Dr. Myriam Preuss, ki je vodila študijo, je pojasnila, da so udeleženci z nižjo izpostavljenostjo naravi v otroštvu naravno okolje ocenili kot manj pomembno.
Tri četrtine Evropejcev živi v mestih
Wilma Zijlema, raziskovalka ISGlobal in koordinatorka študije, je poudarila, da ugotovitve kažejo na pomen preživljanja časa v naravi za zdrav duševni razvoj. »73 odstotkov evropskega prebivalstva živi v mestih s pogosto omejenim dostopom do zelenih površin. Delež naj bi se do leta 2050 povečal na več kot na 80 odstotkov.”
Slovenija: Bivanje na prostem vključeno v šolski sistem
“Otroci danes večinoma živijo v zaprtih prostorih, zato bilo koristno zunanja okolja načrtovati posebej za njih,« je prepričan Mark Nieuwenhuijsen, direktor pobude za urbano načrtovanje, okolje in zdravje ISGlobala. »Pozivamo oblikovalce politik, da izboljšajo razpoložljivost dostop do narave za otroke in uredijo zelena šolska dvorišča.«
V večini držav EU dejavnosti v naravi niso reden del učnega načrta šole. Slovenija je ena od redkih, kjer je to dobro urejeno. Bivanje v naravi je v obliki športnih dni, šol v naravi in raznih taborov v šolski program vključeno že več kot pol stoletja.
