Beta blokatorji in druga zdravila preidejo v rastline

Raziskovalni skupini iz Avstrije in Češke sta skupaj razvili nove metode za analizo kreše, koruze in drugih rastlin na ostanke zdravil, ki jih uporabljamo ljudje.

Za zdaj so rezultati pomirjujoči: zelenjave, onesnažene z ostanki zdravil za humano uporabo, se nam trenutno ni potrebno bati. Foto: Bigstock

Obstaja splošno načelo, ki velja ne le za okolje: najti nekaj je lažje, če veš, kaj iščeš. Že pred desetletji so v odplakah iz čistilnih naprav odkrili ostanke različnih zdravil. Kaj pa se zgodi med nadaljnjim čiščenjem? In kaj se zgodi z rastlinami, če jih zalivamo s prečiščeno odpadno vodo?

Odpadne vode vsebujejo ostanke zdravil

Odpadne vode vsebujejo ostanke zdravil proti bolečinam (analgetikov), antibiotikov in antihipertenzikov – vendar na srečo le v majhnih količinah. Če bo vode postalo malo – kar se ob podnebnih spremembah lahko zgodi kmalu, bo za namakanje poljščin in vrtnin potrebno poseči po prečiščeni odpadni vodi. Skrajni čas je torej, da se izdela standardni test za ugotavljanje učinkovin iz zdravil za ljudi v rastlinah.

Podnebne spremembe prinašajo tudi pomanjkanje vode

Čeprav se pri nas to še ne dogaja, pa lahko pomanjkanje vode zaradi podnebnih sprememb lahko doleti tudi naše geografsko območje. Posledica bo, da bo za namakanje polj potrebno poseči po prečiščeni odpadni vodi. V sušnem Izraelu je to že običajna praksa. Tudi veliki proizvajalci zelenjave, kot sta Italija in Španija, se že spopadajo s pomanjkanjem vode. Kaj se torej zgodi, ko se rastline soočijo z ostanki zdravil za ljudi in kako se te porazdelijo v rastlinskem tkivu? Se njihove količine kopičijo ali pa se presnavljajo in razgrajujejo? In nenazadnje, ali (in če da, kako) aktivne farmacevtske sestavine vplivajo na rast rastlin?

Sredstva proti bolečinam in rast rastlin

Za analizo kreše, koruze, redkvice, graha in čebule je Wolfgang Buchberger (JKU Linz) s finančno podporo avstrijskega znanstvenega sklada FWF začel sodelovanje z Univerzo Masaryk v Brnu. Univerza Masaryk je k projektu prispevala rastlinjake in znanje o redni rasti rastlin. Buchberger in ekipa so se najprej lotili zdravil, ki jih je v prečiščenih odpadnih vodah največ: analgetikov. Gre za nesteroidna protivnetna zdravila, kot so acetilsalicilna kislina, diklofenak ali ibuprofen. Spoznanje ni presenetljivo, saj gre za najbolj pogosto uporabljana zdravila. Njihove koncentracije so sicer zelo nizke. Raziskovalci so rastline v rastlinjakih najprej uporabili vodo za zalivanje z visokimi koncentracijami analgetikov. Potem so njihovo koncentracijo zmanjševali in merili učinke na rast rastlin.

Analizirali tudi ostanke drugih zdravil

Z masno spektrometrijo in kromatografijo so analizirali ekstrahirane snovi in ​​nato določili njihovo kemijsko strukturo. Če ne vemo, kaj je snov in kako izgleda, ne moremo reči ničesar o tem, kako bo reagirala. To je bila osnova, na podlagi katere smo vzpostavili analitiko in metode identifikacije, pojasnjujejo avtorji. Poleg analgetikov so pregledali tudi druga zdravila – na primer za zniževanje krvnega tlaka, statine in antibiotike. Prav tako so ugotavljali, ali jih rastline presnavljajo ali pa se v njih kopičijo.

Za zdaj rezultati pomirjujoči

Za zdaj so rezultati pomirjujoči: zelenjave, onesnažene z ostanki zdravil za humano uporabo, se nam trenutno ni potrebno bati. Je pa potrebno nekatere učinkovine še naprej spremljati. Prvi med njimi so ostanki antibiotikov. Ugotovili so namreč, da mnoge od njih v odpadnih vodah s kemikalijami za čiščenje ni moč razgraditi. Še posebej to velja za fluorokinolone, pravijo raziskovalci. Kot primer navajajo diklofenak – ki se sicer v človeškem organizmu dobro razgradi. Dejstvo, da ga v odpadnih vodah še vedno najdemo nedotaknjenega, je verjetno mogoče razložiti z njegovo uporabo v obliki mazila – ki ga nato speremo z vodo, nadaljujejo. Tudi rastline ga delno presnovijo, se pa ti presnovki v njih nalagajo.

Izvirno objavo najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj