Depresija: vzrok ni premalo serotonina, antidepresivi (večinoma) slabo delujejo

Nobenih trdnih dokazov ni, da je pomanjkanje serotonina vzrok za depresijo, trdijo avtorji študije, ki je na noge dvignila psihiatre – ki jemanje antidepresivov odločno zagovarjajo in jih predpisujejo »z lahko roko«.

Vzroki za depresijo niso v pomanjkanju serotonina, pač pa v travmatskih izkušnjah v preteklosti. Foto: Bigstock

Desetletja je veljalo, da so nizke ravni možganskega prenašalca serotonina oziroma kemično neravnovesje v možganih vzrok za depresijo. Britanska meta raziskava, v kateri so temeljito analizirali vse relevantne študije (v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi), kaže nasprotno. Pred kratkim je bila objavljena  v strokovni reviji Molecular Psychiatry in dokazuje, da depresije ne povzroča kemično neravnovesje v možganih. Pod vprašaj postavlja tudi učinkovito delovanje antidepresivov, med katerimi prevladujejo selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI).

Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI)

Večina antidepresivov je selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki delujejo tako, da popravljajo nizke ravni serotonina. Drugega sprejetega farmakološkega mehanizma, s katerim bi SSRI vplivali na simptome depresije, ni. Vodilna avtorica raziskave Joanna Moncrieff, profesorica psihiatrije na University College London, pravi: “Mirno lahko trdimo, da ni nobenih prepričljivih dokazov za to, da depresijo povzročajo nižje ravni serotonina.«

Jemanje antidepresivov: ogromni porast

Priljubljenost teorije o kemičnem neravnovesju v možganih kot vzroku  depresije je vodila v ogromni porast jemanja antidepresivov. Število receptov za antidepresive se je v zadnjih letih dramatično povečalo. Dandanes v EU antidepresive jemlje vsak šest šesti odrasli ter 2 odstotka otrok in najstnikov.

Hrani odvzeli aminokislino za sintezo serotonina

Analiza raziskav, v katerih so primerjali ravni serotonina in njegovih razgradnih produktov v krvi ali možganski tekočini je pokazala, da razlik med ljudmi z diagnozo depresije in zdravimi odraslimi (ki so služili kot kontrolna skupina), ni bilo. Avtorji so preučili tudi študije, v katerih so bile ravni serotonina umetno znižane na način, da hrani odvzeli aminokislino, potrebno za proizvodnjo serotonina. Te študije so sicer veljale kot dokaz, da je pomanjkanje serotonina povezano z depresijo. Meta analiza, izvedena leta 2007, in tudi nedavne študije so pokazale, da znižanje serotonina na ta način ni povzročilo depresije pri stotinah zdravih prostovoljcev.

Negativni stres in depresija

Avtorji so pregledali tudi obsežne študije (z več deset tisoč udeleženci), v katerih so preučevali različne gene (vključno z genom za prenašalec serotonina) in učinke stresnih življenjskih dogodkov.  Nobenih razlik v genih med ljudmi z depresijo in zdravimi kontrolnimi osebami niso našli. Ugotovili pa so, da stresni dogodki močno vplivajo na tveganje, da ljudje postanejo depresivn. Večji kot je negativni stres, večja je verjetnost, da bo oseba postala depresivna.

Pesimizem zmanjša verjetnost ozdravitve

Podatki kažejo, da 90 odstotkov splošne javnosti verjame, da je depresija posledica nizkega serotonina ali kemičnega neravnovesja v možganih. Vse več zdravnikov in raziskovalcev pa priznava, da je teorija kemičnega neravnovesja v možganih kot vzroka za depresijo preveč poenostavljena.

Obstajajo tudi prepričljivi dokazi, da prepričanje, da je slabo razpoloženje posledica kemičnega neravnovesja, ljudi vodi v pesimizem – kar zmanjša uspeh zdravljenja in možnost obvladovanja motenj razpoloženja brez zdravniške pomoči. To je še posebej pomembno zato, ker se večina ljudi na neki točki svojega življenja znajde v situaciji, v kateri izpolnjuje trenutno veljavne strokovne kriterije za postavitev diagnoze anksioznosti ali depresije. Večina, več kot 90 odstotkov, jih težave reši sama. Ostali poiščejo strokovno pomoč, ki pa pogosto ne izpolni pričakovanj in lahko stisko lahko celo še poveča.

Vir: Joanna Moncrieff, Ruth E. Cooper, Tom Stockmann, et al. The serotonin theory of depression: a systematic umbrella review of the evidence. Molecular Psychiatry, 2022; DOI: 10.1038/s41380-022-01661-0

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj