Financiranje lekarn v Sloveniji

V Sloveniji je v veljavi storitveni sistem financiranja lekarniške dejavnosti, ki se od sistemov financiranja lekarn v večini razvitih držav, predvsem evropskih, razlikuje po tem, da osnova financiranja dejavnosti lekarn pri izvajanju javne službe ni marža, temveč vrednost enote lekarniške storitve – točke. Ta je rezultat dogovora med lekarnami in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter Ministrstvom za zdravje.

 

Osnovno poslanstvo farmacevtskih strokovnih delavcev je nudenje pravočasnih in ustreznih informacij pacientom, se pravi svetovanje o pravilni uporabi zdravil. K temu nas zavezuje Kodeks lekarniške deontologije in drugi predpisi s področja zdravstva. Od začetka krize leta 2008 so pritiski na zmanjševanje stroškov za zdravila vedno večji, s katerimi se v Lekarniški zbornici Slovenije tudi strinjamo. Menimo namreč, da se stroški zdravil lahko znižajo z oblikovanjem nižje nabavne cene zdravil, ki je največja postavka v končni ceni zdravila. Končna cena zdravila, ki jo plača Zavod za zdravstveno zavarovanje, je sestavljena iz proizvajalčeve cene zdravila, veletrgovske marže, storitve, ki jo opravimo lekarnarji, in zneska davka na dodano vrednost.

Različne države Evropske unije uporabljajo različne sisteme za vrednotenje lekarniškega dela. Večina jih ima maržni sistem, kjer so povprečne marže med 20 in 30 odstotki, nekaj držav ima kombiniran maržno-storitveni sistem, nekaj, tudi Slovenija, pa jih ima storitveni sistem. Pri tem je smiselno poudariti, da so Lekarne v Sloveniji obravnavane kot zavodi, ki so zaradi svoje družbeno pomembne funkcije regulirani s strani države, ker opravljajo javne in tudi tržne storitve. Med drugim je tudi regulirano financiranje lekarn, in sicer tako, da naj bi se zagotavljala ustrezna preskrbljenost prebivalstva z zdravili in enak dostop do zdravil po celotnem ozemlju države.

Storitveni sistem financiranja

Pri storitvenem sistemu se osnovni ceni zdravila doda vedno ista vrednost, ne glede na nabavno vrednost zdravila. To pomeni, da je vsaka lekarniška storitev ponderirana z določenim številom lekarniških točk, vrednost točke pa je določena administrativno. Tako so lekarne za svojo dejavnost kompenzirane glede na ponderirano vsoto storitev, ki jih opravijo na časovno enoto, in glede na vrednost lekarniške točke. Posledica tega je, da lekarne nimajo nobenega vpliva na končno vrednost zdravila, saj jim nabavne cene zdravil določi JAZMP ali Zavod za zdravstveno zavarovanje, storitev pa jim določi ZZZS. Po sedanjem sistemu tako lekarne prejemajo plačila za izdajo zdravil na podlagi opravljenih storitev, to je obdelav receptov in vročitev omotov zdravil.   

Razrez deležev v končni ceni zdravila:

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj