Avtor: A. B.
“Prehlad se pojavlja skozi vse leto, se pa pogostost zbolevanja značilno dvigne septembra, ko se po počitnicah vračamo v zaprte prostore (šole, predavalnice, službe), kjer se v tesnem medsebojnem stiku ljudi virusi zelo hitro prenašajo,” pojasni dr. Nena Kopčaver Guček, specialistka splošne medicine.
Nos je prva obrambna linija dihal, njegovo zaščitno funkcijo pa omogoča nosna sluznica z migetaličastimi celicami, ki utripajo v smeri navzven, in žleznimi celicami, ki izločajo sluz. Da bi lahko te celice pri prehladu pospešeno delovale in izločale tujke, mora biti sluznica zadosti navlažena, saj “samo vlažna nosna sluznica lahko deluje obrambno ter poleg odstranjevanja tujkov skrbi tudi za to, da se zrak v nosu segreje in navlaži,” razloži.
Kako nastane prehlad
Bolezni dihal so med najpogostejšimi boleznimi, ki jih povečini povzročajo različne vrste virusov (respiratorni sincicijski virus, rinovirusi, adenovirusi, virus parainfuence in drugi), redkeje tudi bakterije. Odrasli za prehladom, ki v večini primerov poteka brez zapletov, zbolimo od tri- do štirikrat na leto. O tem, kako mraz vpliva na zbolevanje, sogovornica pove, da podhladtev ni dovolj za prehlad: “Res je, da hlad zmanjša odpornost, je pa nujna tudi prisotnost virusa, da pride do prehlada. Pri podhladitvi dobimo mrzle roke, noge, konico nosu, prste …, pa tudi žile se skrčijo, zaradi česar se zmanjša dotok krvi v nos, nosna sluznica ni več dovolj navlažena, njena funkcija odpove in virusi, ki jih v takšnem stanju vdihnemo, z lahkoto povzročijo prehlad.”
dr. Nena Kopčaver Guček |
Pomembna je prehodnost nosu
Kot vsi dobro vemo, se prehlad začne z izcedkom iz nosu ali z bolečim, ščemečim, pekočim občutenjem v nosu, saj je sluznica pordela in otekla, dihanje pa oteženo. Ob vdihu skozi usta pa smo takoj prikrajšani za tri funkcije, ki jih ima nos: da vlaži, ogreje in očisti vdihnjen zrak. “Če ob prehladu dihamo skozi usta, je velika verjetnost, da se okužba preseli na grlo, pri nekomu, ki je kronični pljučni bolnik, astmatik ali s kroničnim bronhitisom, pa lahko prizadene celo pljuča,” opozori Kopčavar Gučkova. Zato je priporočljivo čim prej zagotoviti prehodnost nosu s temu namenjenimi pršili ter ga spirati s fiziološko raztopino in si ga pravilno izpihovati – vedno je treba sprazniti vsako nosnico posebej. Med koristnimi ukrepi sta tudi izogibanje večjim temperaturnim spremembam in zadostna hidracija – približno 0,3 litra vode na kilogram telesne teže.
K zdravniku se morate odpraviti, če prehlad v nezmanjšani jakosti traja 10 dni ali več, brez kakršnegakoli obrata na boljše, če imate tri zaporedne dni temperaturo 38 stopinj Celzija ali več in se vaše telo ne odziva na sredstva za zbijanje temperature, če zaradi kakšne druge bolezni uživate zdravila, ki zmanjšujejo odpornost, ali če so pri vsakem praznjenju nosu sledovi krvi. Posebna pozornost velja dojenčkom, ki pri zamašenem nosku še ne znajo dihati skozi usta, opozarja sogovornica.
Zaščita pred prehladom
Med osnovnimi preventivnimi ukrepi so izogibanje javnim prireditvam z množico ljudi na kupu, uporaba robčkov za enkratno uporabo, čim pogostejše umivanje rok in kihanje ali kašljanje v hrbtišče dlani ali komolec, tako da dlan ohranimo čisto. Seveda pa je treba skrbeti tudi za dober imunski sistem, pri čemer po besedah Kopčaver Gučkove govorimo o 4 stebrih dobre odpornosti:
1) Zdrava, mešana prehrana, ki zagotovi vse snovi, ki jih telo potrebuje.
2) Dovolj spanja, prilagojenega potrebam posameznika.
3) Redna telesna dejavnost – vsaj od 20 do 30 minut trikrat na teden.
4) Učinkoviti mehanizmi spoprijemanja s stresom – to je za nekoga skrb za vrtiček ali psa, za drugega vezenje ali boksarska vreča.
“Tudi primeren odziv na telesne znake zelo vpliva na to, kako boste preboleli prehlad. Ob prehladu je pomembno ostati doma, kar ni sebično dejanje, ampak človekoljubno, saj bo minil hitreje in brez zapletov, obenem pa boste ravnali etično do sodelavcev v službi, ki bi se lahko z veliko verjetnostjo nalezli,” poudarja sogovornica.