Kaj storiti ob diagnozi demence?

Avtor: mag. Nataša Cankar, odvetnica

Prebivalstvo Republike Slovenije se stara. Skladno s tem se povečuje tudi število oseb s starostnimi ali z bolezenskimi težavami, ki jim onemogočajo samostojno življenje. Ena izmed pogostejših je demenca. Kaj pomeni diagnoza demence za pravni status osebe in kateri so nujni s tem povezani koraki? 

starost-demenca

Prvi korak je seveda posvet z zdravnikom, ki je diagnozo postavil. Z natančnimi vprašanji skušajte ugotoviti, kakšen potek in razvoj bolezni pričakuje ter kako in kdaj bodo bolezenske težave začele vplivati na bolnikovo sposobnost samostojnega odločanja.  

Kakšna je pravna pot?

To tematiko ureja več zakonov. Po stari zakonski ureditvi se za ta postopek uporablja še izraz omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti, nova ureditev pa isti postopek poimenuje postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (ta izraz bomo uporabljali tudi v tem prispevku). 

Za postavitev osebe pod skrbništvo je torej potreben poseben sodni postopek. Ko bolnik zaradi zdravstvenih težav ni več sposoben samostojno urejati svojih zadev, sledi predlog, da ga postavijo pod skrbništvo. Po novem in starem zakonu ga lahko sprožijo: bolnik, center za socialno delo, zakonec, bližnji sorodnik ali državni tožilec, lahko pa ga začne sodišče po uradni dolžnosti. Po stari zakonski ureditvi se poslovna sposobnost osebi v celoti odvzame ali pa samo omeji. Ob popolnem odvzemu poslovne sposobnosti varovanec samostojno ne more več sklepati nobenih pogodb, ob omejitvah pa lahko v večini primerov še vedno ravna samostojno in ne more sklepati le določenih pravnih poslov (npr. samo določenega tipa pogodb ali samo pogodb nad določeno vrednostjo). Smiselno podobno določa tudi nova zakonska ureditev. 

Koga določijo za skrbnika?

Za skrbnika se navadno določi zakonec ali bližnji sorodnik. Ob vložitvi predloga za začetek postopka je mogoče predlagati tudi, da sodišče do dokončne odločitve določi začasnega skrbnika, ki bo za bolnikove zadeve skrbel do konca postopka. Če so starostne ali bolezenske težave že hude, je tak predlog zelo smiseln. Sodni postopek lahko namreč tudi v nujnih zadevah traja, medtem pa se življenjski problemi kopičijo. 

Pravice in dolžnosti skrbnika

Skrbnik je dolžen namesto varovanca urejati njegove finančne zadeve, hkrati pa mora paziti tudi na zdravstveno oskrbo in druge koristi varovanca. Pri svojih odločitvah mora – kolikor je mogoče – upoštevati želje in voljo varovanca. Njegove pravice in dolžnosti se natančno določijo v odločbi o postavitvi osebe pod skrbništvo, ki jo izda sodišče po zaključku tega postopka. Skrbnik mora enkrat letno poročati pristojnemu centru za socialno delo o tem, kako je porabil sredstva varovanca. Za vsako pomembnejšo finančno odločitev (npr. prodajo nepremičnin, prodajo premičnin večje vrednosti itn.) pa mora predhodno pridobiti soglasje centra za socialno delo. 

Kje poteka postopek?

Do zdaj je ta sodni postopek potekal pred okrajnimi sodišči, s spremembami zakonodaje, ki začnejo veljati aprila naslednje leto, pa naj bi bila za tovrsten postopek pristojna okrožna sodišča. 

Kaj pomeni sodna odločba o postavitvi pod skrbništvo?

S sodnim postopkom se seveda uredijo izključno pravni vidiki takšnih težav. Skrbniku se s sodno odločbo podeli pravica ravnanja in odločanja v korist bolnika. Navedeno pomeni, da lahko dejanske, življenjske težave po prejemu odločbe šele začne reševati. K sreči v večjih mestih in regionalnih centrih obstajajo številna društva in združenja za pomoč starejšim ali bolnikom z demenco, prek katerih je mogoče za sorazmerno majhen finančni prispevek urediti tudi nekajurno pomoč na domu in drugo potrebno oskrbo (npr. dostavo toplih obrokov, nakup živil in drugih potrebščin, pomoč pri osebni negi itn.). 

Ne gre pa pozabiti, da je tudi oseba z demenco še vedno osebnost, ki ima svoj pogled na stvari. O vsakem koraku, še posebej o sprožitvi sodnega postopka za postavitev pod skrbništvo, se je torej nujno najprej pogovoriti z njo. Njeno mnenje je treba upoštevati, kolikor je le mogoče. Nepričakovana sprememba dozdajšnjega stanja je lahko namreč za starejšo osebo hud pretres, tudi kadar ji je dejansko v korist. 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj