Kako se odločimo, da je nekdo moralno dober ali slab

Dogajanje v komedijah in risankah, ko ima lik na eni rami vraga, na drugi pa angela, ni daleč od dojemanja v resničnem svetu, ugotavlja nova študija Univerze Waterloo. Črno-bela percepcija se zdi tipična za večino ljudi.

Ljudje pričakujemo, da bodo osebe, ki jih dojemamo kot pozitivne, bolj dojemljive za naključne prošnje. Foto: Bigstock

Odločanje med slabim in dobrim je rdeča nit večine filmov. Še posebej, če so ključni akterji kakorkoli povezani s tem, kar dojemamo kot nadnaravno. Pripisujemo jim določeni moralni značaj in motive, da so to, kar so. Zdi se, da je tudi v vsakdanjem življenju podobno. Ljudje imamo vnaprejšnja pričakovanja: druge vidimo bodisi kot kot dobre ali slabe in od njih tudi pričakujemo, da se obnašajo v skladu z našimi pričakovanji. Kar se pogosto izkaže za zelo napačno.

Raziskovalci so analizirali, kako se odzivamo na osebe, ki jih vnaprej dojemamo kot dobre ali zle. Zanimalo jih je tudi, zakaj filmi in pravljice pogosto prikazujejo negativne like (na primer demone) kot tiste, ki do dovzetni za naključne prošnje, medtem ko angeli niso prikazani na ta način. “Naši rezultati kažejo, da ljudje pričakujejo, da bodo osebe, ki jih dojemajo kot pozitivne, bolj dojemljive za naključne prošnje,” je dejal Ori Friedman, profesor razvojne psihologije na Univerzi Waterloo in glavni avtor študije, objavljene 30. avgusta letos v Journal of Experimental Social Psychology.

Upoštevanje ne samo dejanja, pač pa tudi namena

Ljudje domnevamo, da so tisti, ki jih vidimo kot slabe, ravnodušni do vsega, kar ne vpliva neposredno na njihove lastne cilje. “Pri nekom, ki ga dojemamo kot slabega, pričakujemo, da se bo izključno osredotočil na izid dejanj ljudi. Pri nekom, ki ga dojemamo kot dobrega, pa menimo, da bo upošteval tudi to, kar je nekdo mislil narediti – in to pretehtal glede na to, kar je dejansko naredil,” pravi Brandon Goulding iz Univerze Waterloo in so-avtor študije.

Različna pričakovanja

Raziskovalci so s petimi poskusi raziskovali pričakovanja ljudi glede dobrih in slabih namenov pri fantazijskih bitjih – torej likih iz knjig, filmov… V študiji je 2231 udeležencev prebralo kratke zgodbe, v katerih je en lik prosil za uslugo drugega. Potem so ocenili verjetnost, da bo naključni prošnji ugodeno. Ko je bila prošnja naslovljena na nekoga, ki je veljal za dobrega in pozitivnega, so bile ocene odvisne od tega, ali je prejemnik dejansko razumel, kaj natančno tisti, ki prosi, želi. Ko so bile prošnje naslovljene na negativne like, te tolerance ni bilo. Udeleženci so ocenili, da bo prošnji v enaki meri ugodeno tudi, ko je kaotična in sploh ne odraža namenov prosilca.

Neposredno povzročanje škode

“Ta raziskava nam pove nekaj zelo zanimivega o tem, kako ljudje na splošno gledajo na dobro in zlo. To je, da ljudje ne mislijo, da se tisti, ki veljajo za slabe, osredotočajo izključno na povzročanje škode. Bolj gre za neke vrste ravnodušnost – za druge jim ni mar. Prav tako se je izkazalo, da moralno dobroto večina nas dojema predvsem kot osredotočenost na to, kaj drugi želijo in nameravajo,” pravi Friedman.

Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj