Naši hitri hitri odzivi temeljijo na ocenah, ali in kdaj se bodo določeni dogodki zgodili. Zdaj so znanstveniki z Inštituta Max Planck za empirično estetiko (MPIEA) in Univerze v New Yorku (NYU) razvozlali kognitivne izračune, na katerih temelji to zapleteno napovedno vedenje.
Dve neznanki, dve preračunavanji verjetnosti, en odziv
Vsak prihodnji dogodek ima dve neznanki: ali se bo zgodil v določenem časovnem obdobju in če se bo, kdaj se bo verjetno zgodil. Do sedaj je strokovno veljalo, da verjetnost, da se bo dogodek zgodil, sčasoma stabilno vpliva na pričakovanje. Vendar ta predpostavka ni empirično dokazana. Poleg tega ni znano, kako človeški možgani v ena navodila za odziv združijo (in preračunajo) obe verjetnosti: da se bo določen dogodek zgodil in kdaj se bo zgodil.
Možganske ocene potekajo neodvisno
Mednarodna skupina raziskovalcev iz MPIEA in NYU je zdaj raziskala, kako ta dva različna vira negotovosti vplivata na človekovo predvidevanje. S preprostim, a elegantnim eksperimentom so sistematično manipulirali z verjetnostjo, ali in kdaj se bodo pojavili senzorični dogodki, ter analizirali reakcijski čas pri ljudeh. Ugotovitve, ki niso čisto v skladu s tem, kar je veljalo do sedaj,so pred kratkim objavili v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). V objavi izpostavljajo dve novi ugotovitvi. Prvič, verjetnost, da se bo nek dogodek zgodil, zelo dinamično vpliva na pričakovanje skozi čas. Drugič, možganske ocene, ali in kdaj se bo dogodek zgodil, potekajo neodvisno.
Kako verjetnost uporabljamo v vsakdanjem življenju
“V eksperimentu smo se dotaknili osnovnih načinov, kako verjetnost uporabljamo v vsakdanjem življenju – na primer med vožnjo z avtomobilom. Ko se približujemo nezavarovanemu železniškemu križišču, se verjetnost drastčnega dogodka, da bomo zaradi prihajajočega vlaka morali ustaviti, povečuje. To vpliva na našo pripravljenost da bomo izvedli naslednji korak – pritisnili na zavoro,” pojasnjuje Matthias Grabenhorst z Inštituta Max Plant MPIE. In nadaljuje: “Vendar smo ugotovili, da se ta pripravljenost na drastičen odziv sčasoma poveča. Ljudje postanejo bolj pozorni, čeprav se objektivna verjetnost za drastični dogodek ne poveča. Možgani vedo, kdaj naj bodo pozorni, na podlagi med seboj neodvisnih izračunov obeh verjetnosti: da bo vlak prišel in da bomo zato morali pritisniti na zavoro ter ustaviti.«
Ugotovitve raziskovalne skupine kažejo, da človeški možgani dinamično prilagajajo svojo pripravljenost za odziv na podlagi ločenih ocen verjetnosti. Pomembno pomembno prispevajo k razumevanju, kako človeški možgani napovedujejo prihodnje dogodke -kar se zgodi z namenom, da bi se bolje odzvali in ustrezneje sodelovali z okoljem.
Povezavo do izvirne raziskave najdete TUKAJ.
