Avtor: R. M. Z.
Zdravstveni dom Ljubljana bo ponovno izpeljal akcijo cenejšega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), nevarni virusni bolezni osrednjega živčevja, za katero zdravila ne poznamo, na voljo pa imamo učinkovito in varno cepivo. Akcija “Zdravo v naravo” bo tokrat potekala pri izbranih osebnih zdravnikih v vseh enotah Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL), in sicer vse do 27. oktobra. Cena cepljenja bo 20 evrov.
Cena cepljenja je enotna za odrasle in otroke, za termin cepljenja pa se je potrebno naročiti pri izbranem osebnem zdravniku po telefonu, prek spletnega naročanja ali osebno v ordinacijskem času ambulante.
Plačilo cepljenja bo možno samo z gotovino. Cepi se lahko vsak (otroci od že dopolnjenega prvega leta dalje), cepljenje odsvetujejo le osebam z akutno vročinsko boleznijo in tistim, ki so alergični na jajčne beljakovine ali druge sestavine cepiva. Na cepljenje prinesite cepilno knjižico, če jo imate.
Ob topli jeseni in zimi bodo klopi aktivni dlje
“Jesen je najboljši čas za začetek cepilne sheme, v kateri moramo za učinkovito zaščito prejeti tri odmerke, prva dva v razmaku od enega do treh mesecev, tretjega pa od pet do dvanajst mesecev po drugem. Tako smo spomladi, ko se klopi prebudijo, pripravljeni za brezskrbno uživanje v naravi. Ker pa imamo letos zelo toplo in vlažno jesen, velja omeniti, da je zaščita ustrezna že po dveh odmerkih, ki jih lahko prejmemo tudi po pospešeni shemi s 14 dnevnim razmikom. Klopi bodo namreč ob takšnem vremenu še kar nekaj časa aktivni, saj gredo v zimsko mirovanje šele, ko temperature trajno padejo pod 5 do 7 stopinj Celzija,” je pred začetkom akcije svetovala Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., strokovna direktorica ZDL.
Življenje se obrne na glavo bolniku in bližnjim
Ker pa je precepljenost pri nas kljub tem uspehom še vedno zelo nizka, si v ZDL prizadevajo z akcijami nadaljevati. Ljubljana je namreč tretje največje žarišče KME v Sloveniji, za endemsko žarišče te bolezni pa velja celotna Slovenija, ki je celo v svetovnem vrhu po številu obolelih. Smrtnost sicer ni visoka, pri odraslih bolnikih znaša od enega do dveh odstotkov, vendar bolezen pogosto pusti trajne posledice, ki obrnejo življenje na glavo tako bolniku kot njegovim bližnjim.
Približno 5 odstotkom bolnikom ostanejo trajne ohromitve, ki so najpogostejše v področju kolčnih in ramenskih mišic, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvije postencefalitisni sindrom. Kaže se z glavobolom, utrujenostjo, slabim počutjem, tresenjem, slabšim sluhom, motnjami ravnotežja, težavami z zbranostjo in slabšim obvladovanjem stresnih situacij. Težave so pogosto takšne narave, da bolnik pravzaprav nima kaj konkretnega pokazati, kljub temu pa ga močno omejujejo v vsakdanjem življenju, resne so tudi socialne posledice teh težav. Mnogi bolniki z ohromitvami morajo svoje življenje povsem spremeniti, še posebej bolniki s prizadetimi dihalnimi mišicami, ki vse življenje potrebujejo dihalni aparat.
Foto: Bigstock