Nihajna poškodba vratne hrbtenice: vzroki in zdravljenje, lajšanje bolečin

Na letošnjih Matevževih dnevih je kirurg travmatolog dr. Marko Dobravec iz Splošne bolnišnice Nova Gorica predstavil vzroke, diagnosticiranje in zdravljenje nihajne poškodbe vratne hrbtenice. Za nihajno poškodbo vratne hrbtenice je največkrat vzrok nalet zadaj vozečega vozila v spredaj vozeče vozilo. Drugi vzroki so borilni športi, ameriški nogomet, vlakci smrti in »shaken child« sindrom zaradi stresanja dojenčka, je pojasnil na začetku.

bližnji kader moškega ramena in roke ki drži obliž
Foto: BigStock

Pri nihajni poškodbi vratne hrbtenice se trup se začne premikati naprej, glava pa zaradi inercije ostane nepodprta na mestu. Sledi izravnava vratne  hrbtenice v cervikotorakalnem prehodu (stik med sedmim vratnim in prvim prsnim vretencem), potem pa sila udarca trup potegne nazaj in potisne hrbtenico navzpred, kar povzroči defleksijo glave in hiperparekstenzijo v zgornjem delu vratne hrbtenice. Ko se gibanje ustavi, glava naredi sunkovit gib naprej. Celotni cikel se zgodi zelo hitro, v 200 milisekundah, pri čemer obremenitev na določene strukture v vratu lahko znaša celo do 15 G (za primerjavo: akrobatski piloti so podvrženi obremenitvam okrog 8 G), kar povzroči spekter poškodb, vključno z zlomi kosti in poškodbo hrbtenjače, je v nadaljevanju pojasnil dr. Marko Dobravec.

Pacienti  z nihajno poškodbo vratne hrbtenice stopnje 1 ali 2 (ki sta najbolj pogosti) običajno pridejo k zdravniku nekaj dni po nezgodi. Navajajo bolečino v vratu (ki se lahko širi proti ramenu), glavobol, mravljinčenje rok, slabost, megleni vid, šumenje v ušesih, vrtoglavico. Navedenim simptomom se lahko pridružijo motnje spanja, razdražljivost, motnje razpoloženja in celo klinična depresija (velika depresivna motnja). Bolj dovzetne za tak potek so ženske in mlajši, dejavnik počasnejšega  okrevanja je tudi slabši socialni status in določene osebnostne lastnosti (nagnjenost k »travmatiziranju« in pretirani reakciji na stresne dogodke).

Stopnje nihajne poškodbe vratne hrbtenice

Nihajne poškodbe vratne hrbtenice glede na resnost poškodbe razdelimo v 4 stopnje. Stopnja 3 in 4 so zlomi in luksacije v vratni hrbtenici ter poškodbe hrbtenjače, kar potrdimo s slikovno diagnostiko. Pacient  gre v kirurško oskrbo. Podobno velja v primeru nevrološke simptomatike: dokažemo jo s slikovnimi preiskavami, ki kažejo, na katerem mestu je hrbtenjača poškodovana. Pri nihajni poškodbi vratne hrbtenice  stopnje 1 imajo pacienti bolečine v vratu, za katere klinično in slikovno ne najdemo vzroka. Pri stopnji 2 je bolečini pridružena zavrta gibljivost in na gnetenje boleče mišice. Vzrok je verjetno poškodba mehkih tkiv: ruptura sklepnih kapsul ali ruptura v mišicah. Vodi v nastanek hematomov, kar posledično povzroči bolečine v mišicah.

Polovica pacientov z nihajno poškodbo vratne hrbtenice stopnje 1 ali 2 po mesecu ali dveh okreva brez ali z minimalno terapevtsko intervencijo: analgetiki, hlajenje/gretje prizadetega mesta, pasivni stretching, manualna terapija in druge metode. Pri ostalih težave vztrajajo dlje, lahko celo leto ali več. med njimi pa prevladujejo ženske, mlajši ter tisti s slabšim socio-ekonomskim statusom.

Zdravljenje nihajne poškodbe vratne hrbtenice

Ko govorimo o zdravljenju nihajne poškodbe vratne hrbtenice, je najprej potrebno določiti, za kako resno poškodbo gre. Stopnji 3 in 4 sta najtežji in najbolj kompleksni, pri obeh pride do strukturne okvare vratne hrbtenice, ki zahteva kirurško oskrbo (operacijo). Če gre za nihajno poškodbo vratne hrbtenice stopnje 1 ali 2, pa je izbira zdravljenja terapija bolečine z analgetiki in hlajenje/gretje prizadetega mesta. Izjemno pomembno je, da pacienta pomirimo in spodbudimo, da se čim prej vrne k svojim vsakodnevnim aktivnostim. Dokazano je tudi, da ima edukacija in psihična podpora pacientov z nihajno poškodbo vratne hrbtenice stopnje 1 ali 2 odločilen vpliv na okrevanje.

Kako si pomagati pri bolečini

Čeprav slikovna diagnostika pogosto ne pokaže jasnih poškodb, je bolečina pri nihajni poškodbi vratne hrbtenice lahko huda in traja dolgo časa. Zoper njo so zelo koristni protibolečinski obliži: zagotavljajo lokalno sproščanje zdravilne učinkovine – kar zmanjša sistemske stranske učinke (na primer prebavne težave zaradi jemanja oralnih nesteroidnih antirevmatikov)  in hkrati omogoča ciljno zdravljenje. Protibolečinski obliži delujejo na več načinov, odvisno od njihove sestave. Obliži z lidokainom zavirajo prevajanje bolečinskih signalov po živčnih vlaknih. Lidokain blokira natrijeve kanale v živčnih celicah, kar prepreči prenos impulzov in zmanjša občutek bolečine. Obliži z nesteroidnimi antirevmatiki predvsem zmanjšujejo vnetje v mišicah in mehkih tkivih. Z zaviranjem encimov COX (ciklooksigenaze) zmanjšujejo nastajanje prostaglandinov – spojin, ki povzročajo bolečino in vnetje. Obliži z opioidi sproščajo snovi, ki zavirajo zaznavanje bolečine v centralnem živčnem sistemu. Zaradi možnih neželenih učinkov so ti obliži rezervirani za najhujše bolečine. Obliži s kapsaicinom zmanjšujejo zaloge substance P – nevrotransmiterja, ki je vpleten v prenos bolečinskih signalov.