Več kot polovica vseh koronarnih bolnikov pri nas ima sladkorno bolezen in da je zato še toliko bolj pomembno, da se osredotočimo na njihovo zgodnjo in predvsem tudi multidisciplinarno obravnavo, je na nedavnem srečanju Sodobna kardiologija 2020, ki je potekalo sredi oktobra, spremljali pa smo ga preko digitalne platforme, v plenarnem predavanju poudaril prof. Zlatko Fras, predsednik Slovenskega združenja kardiologov in strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana.
Prof. Zlatko Fras, predsednik Slovenskega združenja kardiologov in strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana.
Pojasnil je, da imamo danes enoten koncept, ko bolnike ocenimo ne glede da to, ali so že utrpeli dogodek ali ne. Da je sladkorni bolnik že zato, ker ima sladkorno bolezen, lahko enako ogrožen za srčno-žilne bolezni kot tisti, ki je na primer že imel infarkt ali kak drug dogodek. In da je treba tega diabetika enako pozorno zdraviti kot nekoga, ki je že imel srčno-žilni dogodek. Tak bolnik je zelo ogrožen, ker že ima aterosklerozo ali dolgotrajno sladkorno bolezen, kronično ledvično bolezen, morebiti tudi družinsko hiperholesteromijo in druge dejavnike tveganja, kot sta prekomerna telesna teža, zvišan krvni tlak … Oba bolnika je treba zdraviti in si zaslužita sodobno terapijo, saj ta ne zmanjša samo glikemije, ampak tudi zaščiti pred srčno-žilnimi dogodki. Za nova, sodobna zdravila, gre za, je povedal, da bodo pomembno vplivala na celotno obravnavno bolnikov s srčno-žilno boleznijo in sladkorno boleznijo ter tudi na tiste, ki sladkorne bolezni nimajo.
Vključeni tudi zdravniki družinske medicine
»Ta zdravila prihajajo v uporabo v bistveno širšem kontekstu. V prihodnosti bodo pomembno vključeni tudi zdravniki splošne medicine, kajti znanstvenih izsledkov, ki podpirajo uporabo teh modernih zdravil v najširšem smislu, je veliko. Pot do tja je sorazmerno dolga,« je povedal prof. Fras, mi pa dodajamo, da se vsaka pot, še tako dolga, začne s prvim korakom, ki je že narejen, pričujoče predavanje pa je pomemben kamenček v njenem tlakovanju do cilja.
»Rad bi spomnil, da bo v prihodnje bistveno bolj kot danes potrebno razmišljanje in ustvarjanje osredinjenega pristopa do pacienta. Kajti samo na ta način bomo lahko tem bolnikom pomagali dovolj zgodaj. V tem kontekstu se nakazuje, bodisi da bo to virtualno ali fizično, potreba po oblikovanju večdisciplinarnih srčno-žilnih metabolnih centrov, v katerih bodo za bolnike skrbeli ne samo kardiolog in diabetolog, ampak tudi nekateri drugi podporni kadri v tesni povezavi z družinskimi zdravniki,« je opozoril in poudaril, da bo zelo pomembno opolnomočenje bolnikov oziroma njihovo zdravstveno opismenjevanje. »Samo tako bomo pri našem delu dovolj učinkoviti!«
Diabetiki in bolniki s srčno-žilnimi obolenji so velikokrat eni in isti bolniki
Pomemben je večfaktorski pristop k dobremu urejanju vseh dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in sočasna misel o uporabi sodobnih zdravil ne zgolj v napredovali fazi, kakor smo domnevali v začetku, ampak v bistveno zgodnejših fazah kardiovaskularnega kontinuuma, in ne nazadnje deljena skrb za te bolnike in tisto, kar je edino mogoče uporabiti v smislu multidisciplinarnega konsenza.
Skratka pogled kardiologa na boljšo obravnavo bolnika s sladkorno boleznijo sestoji iz poudarka, da se zavedamo, da so diabetiki zelo ogrožena populacija za srčno-žilne bolezni, da jih je treba prepoznati v zgodnji fazi, da je treba sladkorno bolezen kar se da hitro zdraviti, kolikor se da agresivno in pri tem čim širše razmišljati o uporabi novih zdravil, kot so agonisti GLP-1 in inhibitorji SGLT2, ter da je treba pri tem vključiti bolnike in konec koncev doseči, da bolniki ne bodo prihajali v naše vrtičke, ampak da se bomo mi združili na enem mestu in poskrbeli za te kompleksne bolnike, je strnil poudarke predavanja prof. Fras.
