Nadomeščanje beljakovin iz rdečega ali predelanega mesa z beljakovinami iz rastlinskih virov zmanjša tveganje za koronarno bolezen, kaže študija, v kateri so analizirali podatke za več kot 1,3 milijonov ljudi. Predstavili so jo na srečanju Epidemiology and Prevention/Lifestyle and Cardiometabolic Health v organizaciji Ameriškega kardiološkega združenja.
Rdeče meso in koronarna bolezen
Raziskovalci so kot vir podatkov uporabili raziskavo Pooling Project of Prospective Studies of Diet and Cancer, ki je vključevala 16 kohortnih študij. Povprečna starost udeležencev je bila 57 let, 40 odstotkov jih je bilo moških. Iz analize so so izključili osebe z rakom in že diagnosticiranimi srčno-žilnimi boleznimi. Prehrana je bila ocenjena v vsaki kohorti z uporabo temeljnih vprašalnikov, za ugotavljanje koronarne bolezni so uporabili medicinsko dokumentacijo. Rdeče meso je vključevalo predelano in nepredelano rdeče meso. Viri živalskih beljakovin bili morski sadeži, perutnina, jajca ter mlečne izdelke, viri rastlinskih beljakovin pa oreščki in fižol. V opazovani populaciji so odkrili 51.176 smrti zaradi koronarne bolezni. Po nadzoru prehranskih dejavnikov se je izkazalo, da povečanje vnosa rdečega mesa za 100 gramov na dan za 7 % poveča tveganje za smrt zaradi koronarne bolezni. Nasprotno je bilo nadomeščanje 840 kilojoulov na dan (200 kcal) iz rdečega mesa z oreščki, mlečnimi izdelki (tako polnomastnimi kot z manj maščobe) ter perutnino povezano s 6 do 14 % manjšim tveganjem.
Beljakovine iz rastlinskih virov
Dobrobiti menjave rdečega in predelanega mesa za rastlinske vire beljakovin so bile posebej izrazite pri ženskah. Pri njih se je tveganje za smrt zaradi koronarne bolezni zmanjšalo za 17 do 24 odstotkov. Raziskovalci so ugotovili tudi, da jajca kot alternativa rdečemu in/ali predelanemu mesu niso najboljša izbira – celokupno namreč tveganje za koronarno bolezen povečajo za 4 odstotke, kar pa, kot so poudarili, statistično ni pomembno. Uživanje rdečega in predelanega mesa prispeva k večjemu tveganju za koronarno srčno bolezen, nadomeščanje le-tega z oreščki, mlečnimi izdelki ali perutnino pa to tveganje zmanjša, so zaključili.
Prehranski vzorci – oblikovanje že v nosečnosti
Sporočilo tako za potrošnike kot tudi za zdravnike je, da študija podpira priporočila za rastlinske in puste živalske vire beljakovin namesto rdečega in predelanega mesa ali jajc, je ugotovitve komentirala Linda Van Horn iz Univerze Northwestern (Chicago), in nadaljevala, da se prehranski vzorci se začnejo oblikovati že med nosečnostjo, torej pred rojstvom. Nanje vplivajo tudi družbeni dejavniki, za katere se zdi, da s prehrano neposredno niso povezani – čeprav praksa kaže drugače: izobrazba, socialno-ekonomski status, narodnost. Gre za kompleksen proces, podvržen številnim vplivom, z velikim neposrednim vplivom na zdravje in počutje.
