Nosečnost v mladostništvu – kdaj smo pripravljeni?

»Menim, da bi morala biti spolna vzgoja vključena v program osnovnih in srednjih šol. Le zadostno znanje mladih o spremembah telesa in čustvovanja ob odraščanju ter o varni spolnosti lahko med mladostnicami zniža delež nenačrtovanih nosečnosti in splavov. Poznavanje reproduktivne fiziologije (razumeti, kaj se dogaja skozi menstrualni ciklus), prepoznavanje prvih znakov nosečnosti ter pravočasno ukrepanje ob sumu na nosečnost in zavedanje o pomembnosti predporodnega varstva bi mladostnice pogosteje pripeljalo na pravočasni prvi pregled h ginekologu. Še vedno menim, da je treba izboljšati dostopnost do ginekološke službe, predvsem dostopnost za mladostnice,« razlaga ginekologinja. 

Ginekologinja in porodničarka mag. Mojca Grebenc, dr. med.

Kljub dobri seznanjenosti slovenskih mladostnikov pa se nosečnost pri mladostnicah še vedno pojavlja in je lahko rizična zaradi različnih dejavnikov. »Nosečnost in porod sta pri mladostnicah pogosto povezana s povečanim zdravstvenim tveganjem za mater in otroka. Razlogi za slabši izid so biološki in psihološki. Pomembna biološka dejavnika sta rast in dozorevanje. Mladostnica v adolescenci namreč še raste in ima zato večjo potrebo po hranljivih snoveh, za katere med nosečnostjo »tekmujeta« skupaj z zarodkom. Pri izidu nosečnosti so prav tako pomembni psihološki dejavniki, saj je nosečnost v mladostniškem obdobju večinoma neželena in nenačrtovana ter pogosto pozno ugotovljena. Mladostnica je kljub morebitni želji po otroku običajno čustveno nezrela in manj sposobna biti ustrezno odgovorna do še nerojenega otroka. Glede na raziskavo, ki sem jo pred leti delala med slovenskimi nosečimi mladostnicami, se je izkazalo, da smo pri mladostnicah v primerjavi s skupino nosečnic, starih od 20 do 24 let, pogosteje ugotovili grozeč prezgodnji porod in prezgodnji porod. Porodna teža novorojenčkov je bila nižja. Prav tako pa so bili novorojenčki, rojeni mlajšim mladostnicam, pogosteje premajhni za gestacijsko starost. Porod pa je pri mladostnicah potekal z manj zapleti kot pri starejših nosečnicah. Zapleti, kot so hipertenzivna stanja in krvavitve, so se pri mladostnicah pojavljali redkeje. Pri deležu anemij, nosečnostne sladkorne bolezni in sumov oz. ugotovljenih napak ploda pred porodom pa ni bilo razlik v primerjavi s kontrolno skupino. Med mladostnicami je bilo tudi manj carskih rezov. Ugotovili smo tudi, da imajo mladostnice manj zadovoljivo predporodno varstvo, kar pomeni, da so manj redno hodile na preglede h ginekologu. Pogosteje so prišle na prvi pregled v nosečnosti pozneje in niso vedele datuma zadnje menstruacije, zato so imele tudi večkrat označen nejasen predviden datum poroda. Mladostnice so redkeje obiskovale šolo za starše, pogosteje so se tvegano obnašale (kajenje in druge razvade, nepravilno prehranjevanje) in premalo pridobile na telesni teži v nosečnosti,« pojasnjuje mag. M. Grebenc. 

Vzrok za prezgodnjo zanositev v tem občutljivem obdobju je tvegana spolnost. Do nje pride zaradi hitrejšega spolnega dozorevanja, zaradi katerega se mladi hitreje in pogosteje srečajo s spolnimi odnosi. K njim pa sta priključena še pomanjkljivo znanje in zavedanje o varni spolnosti. Poleg prezgodnje in večinoma neželene nosečnosti so posledice tvegane spolnosti tudi spolno prenosljive okužbe.

Ostane lahko čustvena prizadetost

Mladostnica, ki se zgodaj sreča z zanositvijo, tvega tudi čustvene težave. Te se lahko izrazijo pozneje v življenju. Izkušnja splava danes običajno ne pušča fizičnih posledic. Velikokrat pa se pojavi travmatično čustveno doživljanje po splavu. »Odkar je v Sloveniji splav dovoljen in ga izvajamo le strokovno usposobljeni izvajalci, so fizični zapleti po splavu v vseh starostnih obdobjih bolj izjema. Tega pa seveda ne morem reči za čustveno prizadetost. Vsak splav lahko pri ženski pozneje v življenju vzbudi obžalovanje, čeprav je ob svojem času videti kot edina »logična« izbira. Posledice lahko vključujejo depresijo, nočne more in občutek krivde,« opisuje ginekologinja.

Če se mladostnica zavestno odloči za donositev ali pa je bila nosečnost ugotovljena prepozno, zdravniki običajno ne pričakujejo telesnih zapletov poroda v primerjavi s starejšimi porodnicami. Vendar pa otrok, rojen mladostnici, seveda zelo spremeni življenje mladi mamici in največkrat tudi njenim staršem. Odgovornost in skrb za nenačrtovanega otroka lahko psihično še nezrelo mladostnico čustveno prizadeneta, zato potrebuje podporo nekoga, ki ji je blizu. Najstniška nosečnost sovpada s šolanjem, ki je zaradi otroka prekinjeno za določen ali nedoločen čas. Slabša izobrazba se lahko izkaže s slabšim socialno-ekonomskim stanjem in poznejšimi socialnimi boleznimi.

Slovenija v številkah Po zadnjih obdelanih statističnih podatkih IVZ za leto 2012 je rodilo 219 mladostnic, umetno splavilo pa jih je 279 (vir: https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/).  Po podatkih Eroperistata, ki vključuje perinatalne podatke iz 25 držav Evropske unije, je bila Slovenija leta 2010 uvrščena med najboljših 5 držav z najnižjim deležem mladostniških porodnic med porodnicami vseh starosti (vir: http://www.europeristat.com/images/doc/EPHR2010_w_disclaimer.pdf, stran 59).

Foto: Bigstock