Odpravimo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok zbolevnosti in smrti v razvitem svetu. Vzrok zanje je ateroskleroza. Najbolj znani obliki napredovale bolezni sta srčni infarkt in možganska kap. Dokazano je, da obstajajo dejavniki tveganja za srčno-žilna obolenja in napredovanje ateroskleroze.

Odpravljanje dejavnikov tveganja za pojav ateroskleroze pomembno vpliva na zmanjšanje ogroženosti za nastanek bolezni srca in ožilja. Pri tem lahko največ naredi bolnik sam ob pomoči osebnega zdravnika s stalnim nadzorom dejavnikov tveganja na rednih kurativnih in preventivnih pregledih.

Različni dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za pojav bolezni srca in ožilja, ki so posledica življenjskega sloga in jih lahko z njegovo spremembo odpravimo, so: kajenje, prekomerna telesna teža, telesna nedejavnost (»zaseden življenjski slog«) in stres. Povišanj krvni tlak (arterijska hipertenzija), povišane maščobe v krvi (hiperlipedimija) in sladkorna bolezen (diabetes) pa so dejavniki tveganja, ki so posledica določenih bolezni, in jih lahko zdravimo.

Na biološko pogojene dejavnike tveganja, kot je dedna nagnjenost za aterosklerozo, in moški spol (moški so za srčno-žilna obolenja bolj ogroženi kot ženske pred menopavzo) ne moremo vplivati.

Kdaj je naša teža primerna in kdaj smo debeli

Normalno telesno težo izračunamo s pomočjo obrazca: ITM (indeks telesne mase) v kg / m2. Ljudje z normalno telesno težo imajo ITM 18,5–24,9, posamezniki z ITM 25,0–29,9 pa že imajo prekomerno telesno težo te povečano ogroženost za bolezni srca in ožilja, če se ITM povzpne nad 30, pa gre za debelost in visoko ogroženost za bolezni srca in ožilja.

Kako si merimo krvni tlak in srčno frekvenco? 

  • Krvni tlak merite v mirnem okolju, sede, roka naj bo iztegnjena in podprta.
  • Vedno merite krvni tlak na isti roki, manšeta naj bo v višini srca.
  • Meritev ponovite dvakrat. 

Izmerimo si obseg pasu

Ljudje, ki imajo povečan obseg pasu (ženske več kot 80 cm in moški več kot 94 cm), so kar štirikrat bolj ogroženi za bolezni srca in ožilja kot posamezniki z normalnim obsegom pasu (ne glede na ITM). Pogosto imajo debeli ljudje pridružene še druge dejavnike, kot so: arterijska hipertenzija, motena toleranca za glukozo ali sladkorno bolezen ter povišane serumske maščobe (holesterol in/ali trigliceride).

Je vaš življenjski slog »zaseden«?

»Zaseden življenjski slog« je dokazano povezan z zvečanim srčno-žilnim tveganjem. Že minimalno povečanje energijske porabe izboljša telesno zmogljivost in nekatere kazalnike srčno-žilnega zdravja: 5–10 minut teka ali 15 minut hoje dnevno podaljša pričakovano življenjsko dobo za tri leta, zmanjša celokupno umrljivost za 30 % in zniža srčno-žilno umrljivost za 45 %.

Priporočljiva je redna zmerna aerobna telesna dejavnost (npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje), ki naj traja vsaj 30–45 minut vsaj trikrat tedensko, če je mogoče, pa večino dni v tednu.

Seznanite se s stanjem maščob v krvi

Hiperlipidemija (zvišane vrednosti maščob v krvi) je pomemben dejavnik tveganja za aterosklerozo. Najpogosteje govorimo o povišanem holesterolu, ki se nalaga v žilnih stenah in pospešuje nastanek žilnih oblog (plakov) – ateroskleroza –, ki lahko sčasoma povzročijo zapore žile in tako onemogočijo preskrbo organov s krvjo (nastanejo srčni infarkt, možganska kap, zapora žile v okončinah …), kar povzroči odmrtje tkiva. Hiperlipidemija je lahko prirojena (redko), običajno pa pridobljena kot posledica nezdravega načina življenja. Osebnega zdravnika prosimo za kontrolo lipidograma in na podlagi tega ukrepamo (sprememba življenjskega sloga +/– zdravila).

Vodite dnevnik o svojih dejavnikih tveganja za bolezni srca in ožilja ter jih odpravite oz. po potrebi tudi zdravite.  

Odpravljanje in zdravljenje hiperlipidemije

In kakšne so normalne vrednosti serumskih maščob za zdrave ljudi? Celokupni holesterol mora biti nižji kot 5 mmol/l, LDL (slabi holesterol) manj kot 3 mmol/l, HDL (dobri holesterol) več kot 1 mmol/l in trigliceridi manj kot 1,5 mmol/l, pri čemer je pomembno, da so vrednosti LDL čim nižje in HDL čim višje.

  • Sprememba prehrane, ki naj vsebuje čim manj maščob živalskega izvora.
  • Shujšati.
  • Redna telesna dejavnost.
  • Prenehanje kajenja.
  • Zmanjšati stres.

Včasih pa samo sprememba življenjskega sloga ne zadošča, zato vam bo vaš zdravnik predpisal zdravilo za zmanjševanje serumskih maščob. 

Arterijska hipertenzija

Veliko bolnikov, ki se zdravijo zaradi arterijske hipertenzije, ne dosega vrednosti, ki jih priporočajo strokovnjaki (ciljnih vrednosti krvnega tlaka). Vaš zdravnik bo določil, katere so ciljne vrednosti krvnega tlaka za vas. Krvni tlak redno spremljajmo tudi doma, saj nam bo omogočil številne prednosti: vam in vašemu zdravniku bo potrdil, ali so predpisana zdravila učinkovita, pravočasno opozoril na mogoče zdravstvene zaplete, izmerjene vrednosti so v realnem okolju (izognemo se fenomenu bele halje, ki je prisoten pri merjenju krvnega tlaka v zdravstveni ustanovi). S svojim odgovornim sodelovanjem učinkovito in preprosto izboljšate nadzor svoje bolezni. Povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) je tesno povezan s povečanim tveganjem za srčno-žilno zbolevnost in umrljivost. Ogroženost posameznika za pojavljanje zapletov bolezni srca in žilja se povečuje sorazmerno z vrednostjo krvnega tlaka. Posledica dolgotrajno zvišanih vrednosti krvnega tlaka so klinično izražene poškodbe tarčnih organov (srce, ledvica, oči, žile; gl. sliko). 

Ciljne vrednosti krvnega tlaka so:

  • Pod 140 mmHg (sistolični) in pod 90 mmHg (diastolični) – pri osebah brez sladkorne bolezni oz. bolezni ledvic
  • Pod 140 mmHg (sistolični) in pod 85 mmHg (diastolični) – pri bolnikih, ki imajo hkrati tudi sladkorno bolezen

Uredimo si krvni tlak

  •  Z izboljšanjem življenjskih navad se bo zmanjšala potreba po antihipertenzivnih zdravilih, hkrati pa bomo lažje nadzorovali krvni tlak. Nujno potrebno je: prenehanje kajenja.
  • Zmanjšanje prevelike telesne mase – čezmerna telesna masa (ITM več kot 25 kg/m2) in debelost (ITM več kot 30 kg/m2) sta predisponirajoča dejavnika za višji krvni tlak in hipertenzijo).
  • Omejitev vnosa soli (odsvetujemo dosoljevanje, uživanje močno soljenih prehrambnih izdelkov, konzervirane hrane itn.; priporočeno je pripravljanje jedi iz naravnih sestavin, ki vsebujejo več kalija).
  • Zmanjšanje prevelikega uživanja alkohola.
  • Redna telesne aktivnost (priporočamo redno zmerno aerobno telesno dejavnost (npr. hoja, tek, plavanje, kolesarjenje), ki naj traja vsaj 30–45 minut, najmanj trikrat tedensko.
  • Uravnotežena zdrava prehrana (uživati hrano z veliko sadja in zelenjave ter s čim manjšo vsebnostjo nasičenih in drugih maščob).

Zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka (arterijske hipertenzije) so lahko v obliki monoterapije (diuretiki, blokatorji receptorjev beta, zaviralci angiotenzinske konvertaze, kalcijevi antagonisti, zaviralci receptorjev angiotenzina) ali kombinacije majhnih odmerkov dveh/treh antihipertenzivnih zdravil. Zelo pomembno je, da zdravila jemljete redno in v takih odmerkih, kot vam jih je predpisal vaš zdravnik.

Povzeto po knjižici Skupaj odpravimo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja.

Objavo članka je podprlo podjetje Pliva Ljubljana.

Literatura:

Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2013, zbornik prispevkov

Slovenska kardiologija, maj 2013, letnik X, številka 1, ISSN 1581-8543

Evropske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije 2013

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj