Prepoznajmo in zgodaj zdravimo krvne strdke

Avtor: Sanja Vilfan Švajger

Tromboza pomeni delno ali popolno zaporo žilne svetline zaradi krvnega strdka; nastopi lahko v arteriji, ki vodi kri od srca proti drugim organom, ali pa v veni, ki iz tkiv vodi kri nazaj proti srcu, v pogovoru o posledicah in zdravljenju tega pogostega stanja na začetku razloži vodja Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana prof. dr. Aleš Blinc, dr. med. 

Kadar strdek zamaši arterijo, prekine dotok krvi, bogate s kisikom in hranili, zato lahko del organa, ki ga arterija prehranjuje, odmre. 

Posledice arterijske tromboze poznamo npr. kot srčni infarkt, ishemično možgansko kap ali gangreno noge. Kadar strdek zamaši veno, pa prekine dotok krvi, ki se že vrača proti srcu, potem ko je v tkivih oddala kisik in sprejela ogljikov dioksid. Venska tromboza ne povzroči odmrtja prizadetega organa, ampak otekanje. Dodatna nevarnost venske tromboze je odtrganje dela venskega krvnega strdka, ki potuje skozi desne srčne votline in se zamaši v pljučnem krvnem obtoku. To bolezensko stanje imenujemo pljučna embolija.

Arterijsko trombembolijo pogosto povzroča atrijska fibrilacija. Gre za bolezen starejših, saj začne obolevnost strmo naraščati po 65. letu, okoli 80. leta pa jo ima že vsak deseti. Ali lahko, prosim, razložite, kaj se pri človeku z atrijsko fibrilacijo dogaja in zakaj je to nevarno? Kaj je ob starosti vzrok za nastanek atrijske fibrilacije?

»Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, pri kateri je električna aktivnost v srčnih preddvorih neorganizirana in tako hitra, da ji mišična vlakna niso sposobna slediti. Srčna preddvora se ne krčita več ritmično, ampak mlahavo obstojita. Tok krvi skozi preddvore je upočasnjen, zlasti skozi žepek v levem preddvoru, ki ga imenujemo avrikula levega preddvora. Tam ob zastajanju krvi lahko nastanejo krvni strdki, ki jih kri zanese v arterijski sistem. Če strdek prileti v možganske arterije, pride do možganske kapi, kar je najhujši trombembolični zaplet ob atrijski fibrilaciji. Mogoče so tudi embolije v katero koli drugo arterijo z infarkti ledvic, črevesja, okončin, redko pa pride do zamašitve koronarne arterije s posledičnim srčnim infarktom.

Pojavnost atrijske fibrilacije je povezana s stanji, ki obremenjujejo srčne preddvore in povečujejo njihovo velikost. Gre za dolgotrajno arterijsko hipertenzijo, puščanje mitralne zaklopke, kronično obstruktivno pljučno bolezen, vpliv stresnih hormonov, prekomerno delovanje ščitnice, zelo pomemben dejavnik tveganja pa je tudi starost.«

Kaj pomeni velika krvavitev pri jemanju novih antikoagulantov?

»Velike krvavitve, kot jih poljudno imenujemo, so v nasprotju z majhnimi, ki nastanejo zaradi manjših ureznin itn., tiste, zaradi katerih je potrebna transfuzija oziroma te ogrožajo življenje. Najpogosteje so to krvavitve iz prebavil ali v možganih. O njih so ljudje še pred začetkom zdravljenja z novimi antikoagulacijskimi zdravili dobro poučeni. Vsi bolniki gredo skozi izobraževanje, dobijo tudi posebno knjižico in napotke, kako ukrepati.

Kako bolnika z AF zdravimo? Ali gre za dosmrtno zdravljenje?

»Zdravljenje atrijske fibrilacije je le v redkih primerih, ko je srce še dovolj zdravo, lahko vzročno. Takrat uspe z zdravili, električnim impulzom (elektrokonverzijo) ali s posebnimi elektrofiziološkimi posegi (z električno osamitvijo pljučnih ven) za dolgo časa povrniti reden, sinusni srčni ritem. Kadar pa je srce že strukturno okvarjeno, je zdravljenje atrijske fibrilacije usmerjeno v uravnavanje frekvence srčnih prekatov, ki ne sme biti prehitra ali prepočasna, in v varovanje bolnikov pred trombemboličnimi zapleti. Antikoagulacijsko zdravljenje pri atrijski fibrilaciji je navadno dolgotrajno.«

 

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik KO 
za žilne bolezni, UKC Ljubljana 

Kdaj se bolniku predpišejo nova antikoagulantna zdravila?

»V Sloveniji so registrirana tri nova antikoagulacijska zdravila v obliki tablet, ki jih lahko uporabljamo za zdravljenje in preprečevanje venske tromboze in pljučne embolije. Vsa nova antikoagulacijska zdravila začnejo učinkovati že prvi dan jemanja, njihov učinek pa navadno popusti 1–2 dni po prenehanju jemanja. Veliko manj kot pri varfarinu je interakcij z drugimi zdravili in s hrano, zato je učinek novih antikoagulacijskih zdravil predvidljivejši, rutinske kontrole strjevanja krvi pa niso več potrebne. Še vedno je potrebno obdobno spremljanje delovanja ledvic in jeter, skozi katera se zdravila odstranjujejo iz telesa.

Bolniku, ki jemlje varfarin, lahko v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predpišemo novo antikoagulacijsko zdravilo, če je antikoagulacijsko zdravljenje z varfarinom slabo vodljivo – če znaša čas, ko je učinek varfarina optimalen, manj kot 60 %. V zadnjih letih velika večina bolnikov z vensko trombozo prejema eno izmed novih antikoagulacijskih zdravil, če le izpolnjujejo zahtevane pogoje, predvsem zadovoljivo delovanje ledvic.«

Slovenija ima na področju AKZ kakovosten register bolnikov, ki je številnim državam za zgled. Kdaj zaznavamo začetek registriranja bolnikov z AKZ pri nas in zakaj je register tako pomemben?

»Pri registru Antikoagulacijske ambulante Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana žal ne gre za nacionalni, vseslovenski register. Gre za zelo kakovosten register, ki zajema vse bolnike, ki ambulantno prejemajo antikoagulacijsko zdravljenje in se kontrolirajo v naši ambulanti (ambulanto obišče 8.000–9.000 bolnikov letno). Natančno vemo za zdravstveno stanje bolnikov, uspešnost antikoagulacijskega zdravljenja in za zaplete.«

Ali so bolniki upravičeni do seznanitve z možnostmi zdravljenja in ali lahko nanj tudi kakor koli vplivajo? Ali bolniku razložite, zakaj ste se odločili ravno za določeno zdravilo?

»Bolnik je vedno upravičen do seznanitve z možnostmi zdravljenja, prav pa je tudi, da se lahko zanese na nasvet svojega zdravnika. Izrecne bolnikove želje poskušamo v največji mogoči meri upoštevati. Bolnikom razložimo, da je jemanje antikoagulacijskih zdravil temelj zdravljenja venske tromboze. Glede na bolnikove spremljajoče bolezni in njegove želje se skupaj odločamo o vrsti antikoagulacijskega zdravila.«

Stroka je nestrpno čakala na možnost zaustavljanja krvi pri velikih in drugih krvavitvah pri bolnikih, za katere do pred kratkim ni bilo zdravila. Kaj za zdravljenje tromboze pomeni pojav antidota pri enem izmed zdravil iz nove skupine antitrombotikov? In kaj za prakso?

»Vaše vprašanje verjetno meri na idarucizumab, specifični antidot za antikoagulacijsko zdravilo dabigatran, ki je bilo registrirano pred kratkim in ki je že na voljo tudi slovenskim bolnikom. Idarucizumab je vezalni del specifičnega monoklonskega protitelesa, ki veže dabigatran 350-krat učinkoviteje, kot se med seboj vežeta dabigatran in trombin. Antidot izniči antikoagulacijski učinek dabigatrana v nekaj minutah, takoj po intravenski infuziji. Kri se lahko normalno strjuje tam, kjer je žilna stena poškodovana, ne prihaja pa do »vsesplošnega« spodbujanja koagulacije, ki bi vodilo do nastanka neželenih krvnih strdkov. Idarucizumab je bil v zadnjih mesecih že večkrat z uspehom uporabljen v različnih slovenskih bolnišnicah. V prihodnosti pričakujemo tudi antidote za druge antikoagulante, za zdaj pa imamo za dabigatran odlično protizdravilo, ki ob potrebi dobesedno ‘zbriše’ učinek antikoagulanta.«

V poletnem času se številne žilne bolezni poslabšajo. Kaj bi sporočili našim bralcem, kaj bi jim svetovali glede preprečevanja pa tudi zdravljenja tromboze?

»Glede preprečevanja venske tromboze sta osnovni načeli redno gibanje in pitje zadostne količine tekočin, da nismo dehidrirani. Bolnikom s krčnimi žilami pa svetujem, da naj se ne izpostavljajo predolgo sončenju in da naj daljše sedenje prekinjajo s pogostimi vložki hoje, vsako uro vsaj 5 minut.« 

Foto (zgoraj): Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj