Potuhnjeni krvni strdki: ko sedenje ogroža življenje

Avtor: R. M. Z.

Krvni strdki oziroma tromboza predstavljajo vodilni vzrok srčno-žilnih smrti – srčnega infarkta in možganske kapi. Gre sicer za tiho, vendar smrtno nevarno motnjo. 

Svetovne raziskave kažejo, da je razumevanje globoke venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od poznavanja drugih bolezni, npr. srčnega infarkta, možganske kapi, raka dojk, raka prostate ali aidsa.

O trombozi je v okviru dogodka za medije spregovoril prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana.

Tudi v Sloveniji je podobno kot v razvitem svetu. Sedeči način življenja povečuje nevarnost in pojavnost tromboze. Svetovni dan tromboze je priložnost, da bolj spoznamo trombozo in njene nevarnosti. To je prvi korak k preprečevanju nastanka krvnih strdkov.

Ne moremo zanikati, da živimo v polno zaposlenem svetu, v katerem smo nenehno v gibanju. Hodimo na sestanke in srečanja, starši vozijo otroke v šolo in na aktivnosti, vozimo se v službe, z družino in s prijatelji potujemo na počitnice … Ampak – ali se zares gibamo? Za vsakih 90 minut sedenja se nam pretok krvi pod kolenom upočasni za polovico, s čimer se možnost za razvoj krvnega strdka zviša za dvakrat.

Krvni strdki oz. tromboza so skupni imenovalec, ki predstavlja vodilni vzrok srčno-žilnih smrti – srčnega infarkta in možganske kapi.

Kljub temu je v javnosti izjemno malo poznavanja ali razumevanja te tihe, a smrtno nevarne motnje. V prvi mednarodni raziskavi o poznavanju tromboze so ugotovili, da je razumevanje globoke venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od poznavanja drugih bolezni, npr. srčnega infarkta, možganske kapi, raka dojk, raka prostate ali aidsa.

Izsledki globalne raziskave, objavljeni v reviji Journal of Thrombosis and Haemostasis, so razkrili nižjo ozaveščenost med moškimi in mlajšimi odraslimi (18–39 let). Manj kot polovica je vedela, da je krvne strdke mogoče preprečiti, in le četrtina je ležanje v bolnišnicah pravilno povezala z dejavniki tveganja za nastanek tromboze.

Kak je vpliv krvnih strdkov na naša življenja

Če krvni strdek delno ali povsem zapre dotok krvi v naše arterije ali vene, je lahko ogroženo naše življenje. Pravzaprav so krvni strdki skupni imenovalec za kar tri najpogostejše srčno-žilne vzroke za smrt: srčni infarkt, možganska kap in venska trombembolija (VTE); pri zadnji je strdek najpogosteje v nogi ali na pljučih.

Ste vedeli?

Možganska kap 

85 % vseh možganskih kapi povzročijo prav krvni strdki, npr.: pri ljudeh z atrijsko fibrilacijo (AF) z nerednim utripom srca, kar povzroča neenakomeren krvni pretok, lahko zaradi tega pride do strjevanja krvi. Ti krvni strdki lahko potujejo v možgane, kjer sprožijo obsežno in pogosto smrtno možgansko kap.

Srčni infarkt

Kadar krvni strdek prepreči normalen krvni pretok v srcu, srce ne more več prejemati kisika in hranil. Posledično lahko del srčne mišice preneha delovati in na koncu odmre.

Pljučna embolija (PE)

Pljučna embolija (PE) nastane, ko se del krvnega strdka v venah nog (stanje, ki ga poznamo kot globoko vensko trombozo – GVT) odtrga z žilne stene in potuje v pljuča ter tam preprečuje normalen pretok krvi. To stanje je smrtno nevarno in lahko povzroči hitro smrt, zato je pomembno, da znamo prepoznati simptome in da poiščemo hitro zdravniško pomoč.

Globoka venska tromboza (GVT)

Krvni strdek, ki se oblikuje v globokih venah, najpogosteje v nogi. Znake GVT, kot so: bolečina, otekanje in pordelost kože na določenem predelu, pogosto spregledamo na račun kake druge, manj resne diagnoze.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj