Vse manj se zavedamo, kdaj delo in osebna potrditev zasenči naše odnose. Ne znamo postaviti mej med dobrim počutjem zaradi delovne uspešnosti in dobrim počutjem zaradi občutka ljubljenosti in pripadnosti.
Res je, da vsako dobro in uspešno opravljeno delo s sabo prinese osebno potrditev, veselje, zadovoljstvo, občutek pomembnosti …vendar pa a se zavedamo, da nam osebno potrditev nudi nekaj kar se ne da objeti in poljubiti, nekaj kar ne sliši naših potreb in ne posluša naših težav ter nam ne stoji ob strani ob izgubah in porazih? Sliši se patetično ampak, a bi lahko rekli, da smo morda v odnosih z našim delom in ambicioznostjo?
Izraz deloholizem izvira iz izraza alkoholizem. Leta 1971 so deloholizem prvič opredelili kot “zasvojenost z delom, ali kompulzivno in neobvladljivo potrebo po nenehnem delu”. V približno 40 letih je izraz postal del pogovornega jezika. V zadnjih dveh desetletjih pa se je povečal tudi delež raziskav na to temo, novejša izraza pa sta odvisnost od delain prekomerno delo.
Novejši raziskovalci na področju zasvojenosti pa trdijo, da ima deloholizem zelo podobne vedenjske vzorce ostalim zasvojenostim. Medicinski modeli poudarjajo fizično odvisnost od snovi, za katero je značilna povečana toleranca, hrepenenje in odtegnitveni znaki, ko se dobava snovi zmanjša, je odsotna ali se odstrani.
Posledice deloholizma
Deloholizem lahko negativno vpliva na zasebne odnose, prosti čas in zdravje. Simptomi so podobni kot pri drugih odvisnostih, vključno z učinki na razpoloženje, toleranco in odtegnitvenimi znaki.
Študije kažejo, da ljudje, ki imajo močan notranji zagon za delo, poročajo o povečanju fizičnih in psiholoških simptomov, povezanih s stresom. Prav tako bi naj osebe z najvišjimi ocenami za deloholizem pogosteje poročale o težavah s spanjem, utrujenostjo pri delu,težavah z nespečnostjo, zbujanjem in utrujenostjo zjutraj.
Poleg tega raziskave kažejo, da deloholiki poročajo o več konfliktih V družinskih odnosih in slabšem delovanju v domačem okolju. Kar nekaj raziskav je bilo opravljenih s podrobnejšim pregledom, kako deloholizem vpliva na odnos med delom in družino. V nedavni študiji, so ugotovili, da je obsesivna delovnost povezana z negativnimi odnosi v družini.
Možni vzroki
Dehoholizem je verjetno posledica predispozicijskih dejavnikov (npr. potreb, vrednot, lastnosti, genov), družbeno-kulturnih izkušenj (npr. socialno učenje, kultura, ki poudarja kompetence in konkurenco) in vedenjskih krepitev (npr. organizacijski sistemi nagrajevanja, zadovoljstvo, pritožbe in pohvale) . V nadaljevanju so našteti nekateri možni vzroki za pojav deloholizma:
- Občutki nesposobnosti – ob pogostih občutkih nesposobnosti se začne oseba zelo truditi, da se počuti kompetentno z ostalimi. Obsedenost z delom je torej lahko povezana z nezadovoljenimi notranjimi potrebami, ki si jih oseba prizdaeva zapolniti z delom.
- Namen uravnavanja vedenja drugih – oseba z delavnostjo želi spremeniti vedenje ljudi okoli sebe ter se izogniti kritiki s strani drugih.
- Osebnostne lastnosti- deloholizem povezujejo tudi z nekaterimi osebnostnimi lastnostmi, kot so perfekcionizem, nevrotičnost, narcisizem, vestnost.
- Nizka samopodoba – notranja prepričanja in misli aktivirajo človeškovo vedenje. Torej, če ima oseba nizko samopodobo in ima osnovno prepričanje, da trdo delo črpa uspeh, lahko oseba poseže po deloholičnem vedenju.
- Občutek samozadostnosti – kadar je oseba na delu deležna več pozitivne samozadostnosti kot v zunanjem svetu, lahko to osebo privede do pretirane predanosti delu.
- Pasivno izogibanje in depresija- Andreassen, Hetland and Pallesen so potrdili, da obstaja povezava med pasivnim izogibanjem, vzorcih depresije in odvisnostjo od dela.
Deloholizma se lahko naučimo
Po Skinnerjevi teoriji učenja, lahko rečemo, da v primeru ustreznih pogojev, lahko vsak postane deloholik. Namreč, kadar vedenje osebe vodi v pozitivne odzive in nagrade (npr. pohvale fakultet, napredovanje, povišanje plač) ali se oseba zaradi tega vedenja lahko izogne negativnim izidom (npr. kritika s strani vodje, konflikti na domu…) je več možnosti, da se bo vedenje ponovilo.
V skladu s temi trditvami je deloholizem povezan s povišanjem plač in napredovanjem . Socialno učenje torej lahko razloži vedenje deloholika : na razvoj človeškega vedenja vplivajo pomembni člani družine ali okolica(npr. Starši, profesorji, učitelji, mentorji…), vedenje se razvije na podlagi pozitivnih kritik s strani teh oseb, torej kadar nekdo prejema pozitivne odzive na delovnost in predanost delu bo s tem vedenjem nadaljeval.
Družinska dinamika
Nekateri raziskovalci menijo, da je deloholizem najbolje gledati iz družinskega vidika, kjer nekatere vrste družinske dinamike vplivajo na posameznike znotraj sistema. Zaznati je, da osebe z daljšim delovnim časom, čutijo veliko večjo dolžnost po skrbi za družino.
V eni izmed raziskav je bilo ugotovljeno, da so študentje z visokimi ocenami delaholizma svoje starše dojemali kot bolj pridne kot študenti z nižjo oceno delovoholizma (Chamberlin in Zhang, 2009). Torej se deloholizem lahko prenaša kot vedenjski vzorec, saj starši svoj vedenjski vzorec nezavedno prenašajo na otroka.
V primeru, da pri sebi zaznate prve posledice ali znake deloholizma, je najbolje da se obrnete po pomoč k individualnemu, zakonskemu ali družinskemu terapevtu, ki vas bo usmeril , da najdete pravi vzrok in ga odpravite.
