Odkar smo ljudje udomačili pse, nam ti zvesti, poslušni in zaščitniški štirinožci prinašajo prijateljstvo in dobro počutje. Raziskava, ki so jo opravili v medicinskem centru Johns Hospinks pa kaže, da druženje s psom zmanjša zbolevanje za duševnimi boleznimi. Otroci, ki so bili v stikih s psi z zgodnjem otroštvu, so kot odrasli redkeje zboleli za shizofrenijo.
Okužba v otroštvu lahko vzrok duševne bolezni v odraslosti
»Mnoge resne duševne bolezni so povezane s spremembami v delovanju imunskega sistema zaradi izpostavljenosti virusom, bakterijam in drugim agensom v zgodnjem otroštvu. In ker so hišni ljubljenčki pogost vir le-teh, je bilo logično, da smo raziskali možnost povezave med obema,« je povedal pediater prof. dr. Robert Yolken iz Johns Hopkins Children’s Centra, glavni avtor poročila, objavljenega v reviji PLOS One.
Druženje s psi zmanjšalo zbolevanje za shizofrenijo
Yolken in ekipa so raziskovali povezavo med izpostavljenostjo mačkam ali psom v prvih 12 letih življenja in poznejšo diagnozo shizofrenije oziroma bipolarne motnje. Bili so presenečeni, ko so so opazili statistično pomembno zmanjšanje tveganja, če je bil otrok izpostavljen psu v zgodnjem otroštvu. Pri mačkah povezave ni bilo, razen z eno izjemo: v starosti od 9 do 12 let, ko je bilo za malenkost povečano tveganje za bipolarno motnjo in tudi za shizofrenijo.
»To kaže, da je starost, pri kateri so otroci izpostavljeni živalskemu mikrobiomu in imajo stik z virusi ali bakterijami, ki jih psi ali mačke prenašajo, ključen,« je pojasnil Yolken.
Modulacija imunskega sistema
Prejšnje raziskave so pokazale, da zgodnja izpostavljenost mačkam in psom lahko spremeni imunski sistem. Mehanizmi, po katerih se to zgodi, so različni, vključno z alergijskimi odzivi, stikom z živalskimi bakterijami in virusi, spremembami v mikrobiomu doma… Zmanjšanje stresa, ki ga povzroči druženje s psom ali mačko, tudi vpliva na kemične procese, ki tečejo v možganih.
Raziskovalci domnevajo, da tovrstna imunska modulacija verjetno zmanjša tveganje zato, ker se geni, ki so vpleteni v razvoj določenih bolezni, ne morejo izraziti, in izpostavljajo, da bo potrebnih še več študij na to temo.
Zmanjšanje tveganja za četrtino
Yolken in sodelavci so pregledali populacijo 1372 moških in žensk, starih med 18 in 65 let. 396 jih je imelo shizofrenijo, 381 pa bipolano motnjo. Ostali so bili zdravi in so služili kot kontrolna skupina. Pri vseh so preverili, ali so bili v okolju, v katerem so živeli kot otroci, redno izpostavljeni psu, mački ali obema in pri kateri starosti je prišlo prvič do stika med otrokom in živaljo. Upoštevali so tudi ostale socio-demografske dejavnike: ekonomski status, spol, raso, stopnjo izobrazbe staršev.
Zaščitni učinek in starost otroka
Izkazalo se je, da je bil »zaščitni učinek« psov največji pri otrocih, ki so bili psom izpostavljeni v starosti od 3 do 12 let. Pri njih je bila shizofrenija v odraslosti diagnosticiranja za 24 odstotkov manjkrat kot tistih, ki psa niso imeli oziroma so imeli mačko. Pri otrocih, ki so se rodili v družino s psom oziroma so jim bili redno izpostavljeni pred 3 oziroma po 12 letu starosti, zmanjšanje zbolevanja ni bilo tako izrazito.
»Obstaja več možnih razlag za zaščitni učinek zaradi stikov s psi. Morda je nekaj v pasjem mikrobiomu, kar se prenese na človeka in okrepi imunski sistem ali prepreči ekspresijo določenih genov,« pravi Yolken.
