Standardno zdravljenje bipolarne motnje neučinkovito

Litij velja za zlati standard za zdravljenje bipolarne motnje, vendar je pri skoraj 70 odstotkih bolnikov neučinkovit.

Le tretjina bolnikov z bipolarno motnjo se na zdravljenje z litijem odzove z izginotjem simptomov. Foto:Bigstock

Zaradi neučinkovitega zdravljenja so ljudje z bipolarno motnjo izpostavljeni izčrpavajočim, potencialno življenjsko nevarnim nihanjem razpoloženja. Raziskovalci na Inštitutu Salk so odkrili, zakaj je temu tako. Vzrok za to skriva v genetiki – pravzaprav pomanjkanju izražanja nekaterih genov. Študijo je vodil Salkov profesor dr. Rusty Gage in je bila objavljena v reviji Molecular Psychiatry 4. januarja 2021. Dokazuje, da zmanjšano izražanje gena LEF1 moti običajno delovanje nevronov in spodbuja hiperekscitabilnost.

Litij učinkovit pri tretjini bolnikov

“Le tretjina bolnikov z bipolarno motnjo se na zdravljenje z litijem odzove z izginotjem simptomov,” pravi dr. Renata Santos, soavtorica študije. “Zanimali so nas molekularni mehanizmi, ki stojijo za tem – torej kaj je tisto pri neodzivnih osebah, kar zavira zdravljenje z litijem. Ugotovili smo, da v njihovih nevronih primanjkuje beljakovine LEF1. Na naše navdušenje se je tudi izkazalo, da je mogoče povečati nastajanje LEF1 (in od njega odvisnih genov) – kar bi lahko postalo novi terapevtski cilj. “

Vzgojili nevrone in primerjali njihove gene

Nova študija temelji na prejšnjih raziskavah ekipe. V njih so odkrili, da so nevroni ljudi z bipolarno motnjo, ki se ne odzivajo na litij, drugačni. So večji, daljši , lažje jih je prekomerno vzdražiti in povečati pretok kalija. V novo študijo so zajeli bolnike z bipolarno motnjo,ki se na litij odzivajo, ter tiste, ki se ne. Tretjo skupino, ki je služila kot kontrolna, so sestavljali ljudje brez bipolarne motnje. Z uporabo specifične tehnike so raziskovalci iz njihovih matičnih celic vzgojili nevrone ter jih primerjali med seboj.

Raven LEF 1 vpliva na vzdraženost nevronov

Analizirali so številne gene in našli enega, ki se je me obbema skupinama bolnikov z bipolarno motnjo najbolj razlikoval: LEF1. Običajno ima LEF1 odločilno vlogo pri delovanju nevronov. Deluje tako,da omogoča povezovanje z beljakovino, imenovano beta-katenin. To aktivira gene, ki uravnavajo stopnjo aktivnosti v nevronu. Litij omogoča, da se beta-katenin poveže z LEF1.

Toda pri neodzivnih osebah je litij neučinkovit, ker so ravni LEF1 prenizke, da bi prišlo do povezovanja, zato ni regulacije celične aktivnosti, pojasnjujejo avtorji študije. Ko so dodali valprojsko kislino – ki se pogosto uporablja pri neodzivnosti na litij, se se ravni LEF1 zvišale. To je aktiviralo druge pomembne gene. Ko so znižali raven LEF1 v kontrolnih nevronih, so ugotovili, da ostali povezani geni niso bili aktivirani. Ti rezultati kažejo, da ima LEF1 ključno vlogo pri nadzoru hiperekscitabilnosti nevronov.

“Ko smo utišali gen LEF1, so nevroni postali hipereksitabilni,” pravi dr. Shani Stern, soavtorica objave. “Ko smo uporabili valprojsko kislino, se je izražanje LEF1 povečalo, prekomerna vzdraženost nevronov pa se je zmanjšala. To kaže, da med pojavoma obstaja vzročno razmerje.”

Presejalni test za odzivnost na litij

LEF1 bi lahko uporabili tudi pri razvoju presejalnega testa za odzivnost na litij. Trenutno lahko zdravniki ugotovijo, ali se bolnik odziva na litij, le z izvajanjem celotnega zdravljenja – ki lahko traja eno leto. Umirjena aktivnost LEF1 bi lahko postala pokazatelj, da se bolnik ne bo odzval na litij. Ekipa že načrtuje naslednje raziskave. V njih se bodo osredotočili na astrocite in receptorje za GABA. Želijo razumeti bipolarno nevronsko mrežo kot celoto ter se posvetiti iskanju učinkovin, ki lahko aktivirajo LEF1.

Povezavo do raziskave najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj