Avtor: S. V. Š.
Sladkorna bolezen tip 2 je progresivna kronična bolezen, pri katere zdravljenju so z leti potrebni vedno večji odmerki inzulina, kar lahko vodi v pogostejše pojavljanje hipoglikemij.
Zmanjšanje epizod hipoglikemije, posebej ponoči, je pomemben izziv za stroko.
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tip 2, ki ob inzulinski terapiji prejemajo tudi sitagliptin (januvio) v odmerku 100 miligramov na dan, se pogostnost nočnih hipoglikemij pomembno zmanjša, je pokazala “post-hoc” študija, katere ugotovitve so predstavili na letošnjem 74. srečanju Ameriškega združenja za diabetes.
Post-hoc študija je nasledila dvojno slepo randomizirano klinično študijo, v kateri so preučevali učinkovitost kombiniranega zdravljenja z inzulinom in metforminom pri bolnikih s sladkorno boleznijo tip 2 z neurejeno glikemijo. Iz nje so izbrali 660 bolnikov, ki so morali za vzdrževanje ciljne ravni glukoze v krvi (72 -100 mg/dL), povečevati odmerek inzulina vsake tri dni. Razdelili so jih v dve skupini: prva je 24 tednov enkrat na dan ob inzulinu prejemala tudi 100 miligramov sitagliptina, druga pa je poleg standardnega zdravljenja z inzulinom uživala placebo. Pokazalo se je, da je bolnikom v skupini, ki je inzulinsko terapijo kombinirala s sitagliptinom, uspevalo vzdrževati ciljno vrednost glukoze v krvi (72 -100 mg/dL) z nižjimi odmerki inzulina kot v kontrolni skupini. V post-hoc študiji so tudi merili epizode simptomatske nočne glikemije pri bolnikih z neurejeno glikemijo, ki so ob inzulinu prejemali tudi sitagliptin, v času med 23. uro zvečer ter 7. uro zjutraj, ter jih primerjali s kontrolno skupino. Pogostnost nočnih hipoglikemij se je v skupini bolnikov, ki je prejemala sitagliptin, zmanjšala za 20 odstotkov. Pri njih se je izboljšala tudi urejenost glikemije: tretjina bolnikov je uspela vzdrževati optimalno raven glukoze v krvi. V kontrolni skupini je ta delež znaša 17 odstotkov.
