Avtor: R. M. Z.
V Splošni bolnišnici Novo mesto smo po večletnem prizadevanju končno dobili katetrski laboratorij, ki je osnova za dejavnost intervencijske kardiologije. Kot sporočajo ob slovesni oktobrski otvoritvi, bolezni srca in ožilja (najpogostejša med njimi je ishemična bolezen srca) namreč predstavljajo v slovenskem prostoru še vedno glavni vzrok smrti pri prebivalstvu, starejšem od 65 let.
Kot pomemben vzrok smrti pa se pričnejo pojavljati že po 45. letu starosti. Tako predstavljajo kar 38 % vseh vzrokov smrti.

Zlati standard za diagnostiko ishemične bolezni srca je t. i. koronografija ali koronarna angiografija, ki se izvaja v katetrskem laboratoriju. Raziskave kažejo, da je preživetje po srčnem infarktu pri pacientih, ki so sprejeti v bolnišnico, ki ima katetrski laboratorij, tudi do trikrat večje kot pri pacientih, ki so sprejeti v bolnišnico brez katetrskega laboratorija.
- Novi program bo prispeval k boljši kakovosti življenja bolnikov naše regije, omogočena jim bo enakopravna dostopnost do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe na področju srčno-žilnih bolezni, ki je do sedaj niso imeli.
- Znižala se bo stopnja kardiovaskularne umrljivosti v JV regiji.
- Povečala se bo stopnja hospitalizacije na število prebivalcev na 29 %, s čimer bomo dosegli slovensko povprečje.
- Angiografske preiskave bodo dvignile strokovno raven dela na kardiološkem in radiološkem oddelku ter v bolnišnici nasploh.
- Bolnikom bo omogočena natančna začetna diagnostika, s čimer se bomo izognili nepotrebnemu bivanju v bolnišnici, nepotrebnemu ponavljanju manj natančnih preiskav, nepotrebnim visokim prehospitalnim in reševalnim prevozom. Posledično se bo razbremenila obremenjenost UKC Ljubljana, pa tudi nekaterih ostalih centrov.
- Znižala se bo čakalna doba na koronografijo v celotnem slovenskem prostoru.
Znano je, da je natančna in hitra diagnostika bolezni najcenejša diagnostika, poleg tega sta hitro odkrivanje in strokovna pomoč porok za ohranitev kakovostnega življenja obolelega, ki po posegu lahko povsem normalno živi. Za bolnike z aterosklerotičnimi oblogami arterij, ki prehranjujejo srce je dobrodošel podatek, da jim s koronarografijo, ko odkrijejo takšno oblogo, ki nevarno zožuje svetlino arterije, vstavijo žilno opornico, ki žilo razširi. Tako je pretok krvi znova normalen. Srce je znova dobro prekrvljeno in bolnik nima več težav. Po posegu je bolnik še en dan na opazovanju, naslednji dan gre domov. Poseg ni mogoč le, ko gre za takšno prizadetost arterij, ki terja kirurški operacijo, pri kateri se naredijo z obvodi zožanih mest srčnih oziroma koronarnih in ostalih arterij.