Zakaj nekateri obožujejo šport in ga prakticirajo v odraslosti, čeprav kot otroci in najstniki niso imeli nobene tovrstne spodbude, drugi pa počnejo ravno obratno – tudi v primeru, da so bili vzgojeni v šport? Zadnja raziskava, pred nekaj dnevi objavljena v BMC Geriatrics, je prinesla zanimiva nova spoznanja na tem področju. Izvedli so jo na Fakulteti za šport in zdravstvene vede Univerze Jyväskylä ter dokazuje, da se ključ do veselja do športa skriva v osebnostnih lastnostih.
Tesnoba, samopomilovanje in telesna aktivnost
Značilnosti osebnosti odražajo značilne vzorce razmišljanja, počutja in vedenja ljudi in igrajo pomembno vlogi pri veselju do telesne aktivnosti oziroma gibanja, trdijo finski raziskovalci. Osredotočili so se na dve osebnostni lastnosti: ekstrovertiranost in nevrotičnost. Posamezniki, ki imajo visoko stopnjo ekstrovertiranosti, so običajno socialni, aktivni in zgovorni. Posamezniki z visoko stopnjo nevrotičnosti težijo k negativnim občutkom, kot sta tesnoba in samopomilovanje.
Korelacija posebej izrazita pri ženskah
Rezultati so pokazali, da sta visoka ekstrovertiranost in nizka nevrotičnost povezana z večjo telesno aktivnostjo v prostem času pri ženskah v srednjih letih. Takšna je bila samoocena žensk, čeprav merilniki aktivnosti, ki sojih nosile, tega niso potrdili. Nasprotno so ženske z visoko stopnjo nevrotičnosti poročale o manj telesne aktivnosti, ki so jo potrdili tudi merilniki aktivnosti.
Različne metode merjenja
“Čeprav z obema metodama (vprašalnikom telesni dejavnosti in merilnikom aktivnosti) ocenjujemo pogostost, trajanje in intenzivnost telesne dejavnosti, merita deloma različne vidike telesne aktivnosti,” pojasnjuje podoktorska raziskovalka Tiia Kekäläinen iz Gerontološkega raziskovalnega centra. “Merilniki aktivnosti bolje zajemajo tako imenovane “koračne” dejavnosti (tek, hoja), medtem ko samoporočanje upošteva vse vrste aktivnosti. Zato je naravno, da se rezultati delno razlikujejo. Pomembno je uporabiti oba načina.”
Praktična uporaba ugotovitev
“Za nevrotičnost je značilna nagnjenost k doživljanju negativnih občutkov,” pravi Kekäläinen. “Zdi se, da je poleg manjše pripravljenosti za sodelovanje v telesnih dejavnostih nevrotičnost povezana tudi s pretirano kritičnostjo pri poročanju o lastnih navadah. Spoznanja o vlogi osebnosti bi lahko uporabili za lažje prepoznavanje rizičnih skupin in načrtovanju aktivnosti za spodbujanje telesne aktivnosti.”
Raziskovalci so za potrebe študije analizirali dva predhodna projekta, ki sta ju izvedla Gerontology Research Center in Fakulteta za šport in zdravstvene vede. V prvi (raziskava PASSWORD), je sodelovalo 314 starejših moških in žensk (starih od 70 do 85 let), v drugo (raziskava ERMA), pa je bilo vključenih 1.098 žensk, starih od 47 do 55 let.
Izvirno objavo v celoti najdete TUKAJ.
