V ledvicah pa se tudi izločajo hormoni, ki pomagajo uravnavati krvni tlak in nastanek eritrocitov. Nadvse pomembno je tudi, da delovanje ledvic vpliva na vse druge sisteme v telesu, še posebej tesno so povezane s srcem. Okvara enega organa lahko povzroči bolezen drugega, kar lahko privede do resnih zdravstvenih zapletov.
Upadanje ledvične funkcije so zdravniki lahko do nedavnega le delno upočasnjevali. Prej ali slej so ledvice prenehale opravljati svojo funkcijo, kakovost življenja bolnikov se je močno poslabšala, prej ali slej je potreboval dializo. Nekaj več upanja v obravnavi KLB se je sredi devetdesetih zgodilo s prihodom skupine zdravil, inhibitorjev RAAS ali zaviralcev renin-angiotenzinskega sistema, ki pa niso povsem izpolnili pričakovanj stroke.
Veliki preboj v zdravljenju KLB, ki se je nakazoval že z raziskavo EMPA-REG OUTCOME iz leta 2015 in nato še CANVAS IN DECLARE TIMI 58, pa se je zgodil lani po objavi izsledkov raziskave DAPA CKD.
Ne glede na vzrok za kronično ledvično okvaro se sčasoma manjša število funkcionalnih ledvičnih teles, tista, ki ostanejo, morajo delati z večjo paro – delujejo pod večjimi glomerulnimi tlaki, kar dodatno okvarja preostale glomerule.
Da leta niso imeli učinkovitih zdravil za zdravljenje KLB, da je sedaj je situacija drugačna in da so zdravniki navdušeni, da imajo po dolgem času zdravilo, ki dokazano pomaga pri kronični ledvični bolezni (KLB), je v uvodnem nagovoru strokovnega srečanja, na katerem so strokovnjaki predstavili nov način preprečevanja te tihe in dolgo neopazne bolezni ledvic poudaril tudi nefrolog asist. dr. Andrej Škoberne iz UKC Ljubljana. Ne gre za redko obolenje, v zahodnih državah jo ima vsak deseti prebivalec, novejše ocene prevalence pa so še višje. KLB naj bi imel vsak sedmi, upravičeno skrb pa vzbuja podatek, da večina za svojo bolezen ne ve, namreč devet od desetih ljudi ne ve, da jo ima. KLB močno skrajšuje življenje – bolniki umrejo bistveno prej kot njihovi vrstniki, pojasni asist. dr. Škoberne in doda, da se to še posebej pozna pri mladih bolnikih – opiše primer 20-letnika, ki je zbolel za KLB in bo zagotovo živel 20 let manj kot njegov vrstnik.
Da ima bolnik KLB, pokaže znižana ocena glomerulne filtracije (OGF) ali zvišane beljakovine v krvi – proteinurija. Velika večina nima specifičnih ledvičnih bolezni, pač ima KLB zaradi arterijske hipertenzije, zaradi sladkorne bolezni, debelosti, metabolnega sindroma idr., razloži asist. dr. Škoberne in poudari, da je težava KLB v tem, da ne povzroča nobenih simptomov vse do konca. Poudari tudi, da je treba KLB aktivno iskati in jo, če jo odkrijemo, tudi zdraviti.
KLB pri diabetikih je kriva, da so ti ljudje tako zelo ogroženi in tako zgodaj umirajo.
Vzroki za nastanek in zapleti kronične ledvične bolezni
Med najpogostejšimi vzroki za nastanek KLB so sladkorna bolezen (SB1, SB2), srčno-žilne bolezni (SŽB) in zvišan krvni tlak, pa tudi različna druga obolenja. Bolnik se najbolj boji končne ledvične odpovedi, ne zaveda pa se ogroženosti zaradi SŽB – nedvomno ima tak bolnik z napredovalo KLB slabšo kakovost življenja in zelo jih ogroža prezgodnja smrt, je pojasnila nefrologinja izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat iz UKC Ljubljana. Poudarila je, da nižje kot je ledvično delovanje, večje je tveganje, da bo v naslednjih 10 letih prišlo do končne ledvične odpovedi. Proteinurija je že sama po sebi dejavnik, ki napoveduje slabšanje ledvičnega delovanja in končno ledvično odpoved. Srčno-žilni zapleti so pomemben dejavnik pri KLB, številke so neizprosne – pri 1300 bolnikih, ki so imeli OGF pod 60 ml na min, jih je v 10 letih 5 % prišlo na dializo, kar 60 % pa jih je umrlo, še preden so prišli na dializo, večina zaradi SŽB. »To vedenje je zelo strašljivo, res je potrebno te bolnike zaščititi pred prezgodnjo smrtjo,« se je zavzela izr. prof. dr. Marn Pernat za pravočasno obravnavo bolnikov.
Razlog za SŽB so aterosklerotična obolenja – koronarna bolezen srca, z napredovanjem KLB pa se veča delež neaterosklerotičnih SŽ bolezni. Ko je NHNS spremljala 15.000 bolnikov, je ugotovila, da je tveganje za smrt v 10 letih pri tistih, ki niso imeli SB ali KLB 7,7 %, pri diabetikih se je ta odstotek zvišal na 11 %, če pa je tak bolnik zbolel še za KLB, se je tveganje, da bo v naslednjih 10 letih umrl, zvišalo kar na 30 %.
Sladkorna bolezen tipa 2, srčno popuščanje in kronična ledvična bolezen so med seboj povezani, zato izboljšanje stanja enega obolenja lahko privede do izboljšanja tudi pri drugih dveh boleznih. Kako je zdravilo dapagliflozin posredno pomagalo njihovim bolnikom, so povedali specialisti treh strok. Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. iz ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Dimitrij Klančič, dr. med., spec. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, in prof. dr. Andrej Janež, dr. med., spec. iz UKC Ljubljana, so predstavili primere bolnikov iz lastne klinične prakse, slišali smo o obravnavi bolnika pri zdravniku družinske medicine, v nefrološki in diabetološki ambulanti. Pri vseh opisanih kliničnih primerih se je stanje bolnikov izboljšalo, vsi pa so poročali tudi o izboljšani kakovosti življenja pacientov.
Ne glede na vzrok za kronično ledvično okvaro se sčasoma manjša število funkcionalnih ledvičnih enot – teles, tista, ki ostanejo, morajo delati z večjo paro – delujejo pod večjimi glomerulnimi tlaki, kar dodatno okvarja preostale glomerule, je pojasnila izr. prof. dr. Marn Pernat. »Tudi če intenzivno zdravimo hipertenzijo, dislipidemijo in sladkorno bolezen, to ni dovolj, saj so ledvični bolniki še naprej ogroženi. To se dogaja tudi pri naših bolnikih, polovica bolnikov s končno ledvično odpovedjo umre zaradi SŽ zapleta. Zato sta zgodnje odkrivanje in zgodnja zaščita ledvic pri naših bolnikih nujno potrebna, saj le tako lahko zaščitimo propadanje ledvičnega tkiva in napredovanje ledvične bolezni,« sklene prof. Marn Pernat.
Zdravljenje KLB – kaj je pokazala prebojna raziskava DAPA CKD
Raziskave so že pred leti (leta 2015 na ESC predstavljeni izsledki EMPA-REG OUTCOME, kmalu nato DECLARE TIMI IN CANVAS) nakazovale, da bi lahko takrat še nova zdravila, zaviralci SGLT2, pomagala tudi ledvičnim bolnikom. Njihova pomanjkljivost pa je bila, da so imele vključenih le malo bolnikov z ledvično okvaro. Šele raziskava DAPA CKD je pokazala nesporno učinkovitost zaviralca SGLT2 dapagliflozina pri zdravljenju kronične ledvične bolezni. V raziskavi je bilo vključenih 4400 bolnikov s SB in brez nje, vključeni so bili tudi tisti ledvični bolniki, ki imajo okrnjeno ledvično funkcijo OGF vse do 25 ml/min, to je stopnja 4, in tisti, ki so imeli pomembno proteinurijo. Bolniki so imeli zdravila že od prej, dodali so jim še dapagliflozin z namenom ohraniti srce in ožilje. Dodano zdravilo dapagliflozin je bilo zelo uspešno, saj je zmanjšalo upad ledvične funkcije, preprečevalo SŽB in odpoved ledvic, slednje, tveganje za končno ledvično odpoved, je zmanjšalo za visokih 40 %, znižala pa se je tudi umrljivost, je povzel prebojne izsledke študije nefrolog prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., spec. iz UKC Maribor.
Zdravilo je bilo učinkovito ne glede na starost, spol, geografsko regijo, stanje ledvične funkcije, višine proteinurije oziroma urejenosti tlaka, je strnil pozitivne izsledke raziskave DAPA CKD prof. dr. Bevc. »Tudi ko so gledali bolnike po stopnjah ledvične bolezni, se je pokazalo, da so pridobili prav vsi. Ni bilo pomembno, ali začnemo zdravilo uvajati pozno ali zgodaj, važno je, da začnemo. Vsak dan šteje. Do vrednosti oGFR 25 mL/min/1,73 m2 je čas, da bolniku damo novo zdravilo!«
Zdravilo je varno, predpišemo ga lahko bolnikom na kateri koli stopnji ledvične okvare do OGF 25 ml/min. Odmerja se enkrat na dan, bolnika je le treba prepričati, da ga jemlje, poudari prof. dr. Bevc in sklene, da imamo v plejadi borcev proti propadu ledvičnega tkiva novo zdravilo, ki potrjeno preprečuje nastanek ledvične bolezni, srčno-žilnih dogodkov, zapletov KLB, hkrati pa močno izboljšuje kakovost življenja bolnikom in daljša njihovo življenjsko dobo.
