Bolezni imamo pod nadzorom bolj kot kadarkoli. Porast pravic in svoboščin je izboljšal življenja mnogim. Pričakovana življenjska doba je v 20. stoletju začela skokovito naraščati in ta trend se nadaljuje vzporedno z napredki v medicini. Ti so revolucionarni. Boljši dostop do zdravstvene oskrbe rešujejo na milijone življenj. Hkrati se je pomemben napredek na področju psihiatrije, vključno z odkritjem antidepresivov in antipsihotikov.
Na ravni družbe smo se naučili preživeti in preseči najbolj iluzorne predstave naših prednikov. Kdo si je še pred desetletjem lahko predstavljal, da bomo ustvarili umetno inteligenco, ki bo v partiji šaha premagala Garija Kasparova – in to vsakič. Če bi se iz tega morali kaj naučiti, je zagotovo to, da ni nič predvidljivo. Heraklit je približno 500 let pr. n. š. zapisal: »Ni mogoče dvakrat stopiti v isto reko, kajti že naslednji trenutek reka ni več ista in tudi človek ne.« Le kaj bi temu dodal, če bi svet videl danes? Mogoče le to, da gre za ciklični proces. Človek spreminja svet in svet spreminja človeka. Panta rhey – vse teče in vse se spreminja.
Za kulisami napredka – posameznik pod pritiskom sprememb
Eksponentno naraščajoča hitrost tehnološkega, družbenega in kulturnega napredka zahteva hitre prilagoditve. Prilagoditev na stres je običajen odziv človeka, če se po koncu stresnega dogodka telo vrne v normalno stanje, brez negativnih posledic. Ko pa le-ta doživlja stalne stresne situacije, ki jih ne zmore ustrezno obvladati, govorimo o kroničnem stresu.[1] Ta, kot kažejo raziskave vodi do trajnih sprememb na ravni molekul, nevronov, strukture možganov in celotnega organizma. Nastane kot posledica stalnih pritiskov iz okolja in nas dolgotrajno izpostavlja visokim ravnem stresnih hormonov (kortizola in adrenalina), kar lahko povzroči resne zdravstvene težave.
Prilagoditev na stres je običajen odziv človeka, če se po koncu stresnega dogodka telo vrne v normalno stanje, brez negativnih posledic. Ko pa le-ta doživlja stalne stresne situacije, ki jih ne zmore ustrezno obvladati, govorimo o kroničnem stresu.
Pomembna spoznanja glede vpliva stresa na družbeni ravni razkriva epigenetika.
Ta relativno nova znanstvena veda dokazuje, da se stres prenaša na naslednje generacije in vpliva na telesno in duševno zdravje potomcev. Gabor Mate, priznan kanadski zdravnik in pisec, ki svoje delo usmerja v razumevanje vpliva travme na fizično in duševno zdravje ljudi, porast diagnosticiranih duševnih bolezni pripisuje (vsaj) dvema dejavnikoma. Kot prvo je diagnosticiranje doživelo številne izboljšave, ki prispevajo k boljši prepoznavnosti duševnih bolezni. Vzporedno s tem dejstvom je v porastu uporaba psihofarmakov, ki lahko izboljšajo kvaliteto življenja, vendar v osnovi ne zdravijo in ne odpravljajo samega izvora bolezni.
Kot drugi razlog navaja stres.
Bolj kot je posameznik občutljiv, bolj zaznava stres v okolju, kar aktivira več negativnih občutkov na čustveni in telesni ravni. Zato razvijamo obrambne mehanizme in se prilagajamo okolju. Na podlagi teh zgodnjih, pogosto nezavednih prepričanj o sebi, o drugih in o svetu oblikujemo svoj življenjski skript [2] . Ta se na podlagi pričakovanega izida skozi življenje krepi in vpliva na naše videnje sveta, na naše čustvovanje in vedenje, saj nezavedno pogosto izbiramo tiste možnosti, ki potrjujejo to, v kar verjamemo, da se bo zgodilo.
Bolj kot je posameznik občutljiv, bolj zaznava stres v okolju, kar aktivira več negativnih občutkov na čustveni in telesni ravni. Zato razvijamo obrambne mehanizme in se prilagajamo okolju. Na podlagi teh zgodnjih, pogosto nezavednih prepričanj o sebi, o drugih in o svetu oblikujemo svoj življenjski skript.
Psihoterapija – odnos, ki zdravi
Ameriški eksistencialni psihiater Irvin D. Yalom v svojem delu Darilo terapije razpravlja o tem, da postavljanje diagnoze pogosto deluje kontraproduktivno in omejuje sam potek terapije: »Diagnoza omejuje vpogled in zmanjšuje možnost, da se povežete z drugim človekom kot z osebo. Še več. Diagnoza lahko deluje kot samoizpolnjujoča prerokba.« V svojih več kot 60. letih prakse prihaja do pomenljivega spoznanja, da bolj kot poznaš svojega klienta, težje mu postavimo diagnozo, saj se zaveš, da so njegovi simptomi pravzaprav naraven odziv na to, kar je doživel.
Zato se psihoterapija vse bolj usmerja v relacijski pristop, ki v ospredje postavlja odnos med klientom in terapevtom. Empatija (gr. empatheia pomeni vživeti se) pri tem odigra pomembno vlogo, saj terapevtu omogoča, da zmore pogledati na svet skozi oči klienta. [3] Klientu pa pomaga, da izrazi svoja čustva in izkušnje brez strahu pred obsojanjem. Za mnoge takšen odnos predstavlja prvo izkušnjo brezpogojne pozitivne podpore. Dober psihoterapevt je sposoben zaznati čustva in misli klienta zunaj lastne perspektive. Tako se gradi odnos, ki zdravi, vzpostavlja zaupanje, občutek varnosti in sprejetosti. Terapevt je sopotnik, ki človeku pomaga prepoznati in izkoristiti njegove notranje in zunanje vire moči ter razvijati strategije za obvladovanje težav.
Nenazadnje je pomembno poudariti, da psihiatriji, ki se osredotoča na diagnostiko in zdravljenje bolezni z zdravili, s takšnim terapevtskih pristopom ne zmanjšujemo pomena. Dober psihoterapevt se bo seznanil z anamnezo klienta, vključno z morebitnimi psihiatričnimi obravnavami. Po potrebi bo sodeloval s psihiatrom, saj sta obe področji pomembni za celostno obravnavo, ki združuje medicinske in terapevtske metode v korist klienta.
Kaj je BOMA?
Boma je ograjen prostor, ki ga plemena v savanskih predelih Afrike uporabljajo za zaščito sebe in svoje lastnine. Narejena je iz vej trnatih grmov, kar odvrača plenilce, da bi prišli v njeno notranjost. Poleg varnosti nudi prijeten prostor za druženje ob večernem ognju in ohranja skrivnosti neštetih zgodb domačinov ter njihovih prednikov. Bome so lahko hitro in enostavno zgrajena zatočišča ali pa so bolj dovršenih oblik in plemenom služijo dlje časa. Pri svojem delu se trudi zagotoviti prav to – zaupno, varno in sočutno okolje, kjer lahko iz udobnega zavetja skupaj pogledamo na zunanji svet, ki je za vsakega od nas na svoj način poln izzivov. Vas zanima več? Kontaktirajte jih na https://boma.si/
Kako izbrati primernega psihoterapevta?
Z revolucionarnimi napredki civilizacije, ki je osvojila svet, tako poleg preživetja v ospredje prihaja vprašanje, kako živeti. Da bi lahko v polnosti razvili svoj osebni potencial, moramo prepoznati ovire, ki nam to preprečujejo in zgraditi lastno avtonomnost. Pri prvem se psihoterapija prične, pri drugem uspešno zaključi. Potovati čez izzive življenja ni vedno enostavno. S pomočjo dobrega terapevta je zagotovo lažje. Kako torej v poplavi ponudbe ločiti zrnje od plevela in poiskati terapevta, ki vam lahko nudi največ?
Za začetek je pomembno, da se pozanimate glede psihoterapevtove izobrazbe in njegovih izkušenj. Psihoterapevt se lahko izobrazi iz ene ali več modalitet. Dela lahko kot certificiran psihoterapevt ali specializant pod mentorstvom. Ena bolj odmevnih raziskav glede učinkovitosti psihoterapije, je pokazala, da je psihoterapija lahko enako učinkovita kot medikamentozno zdravljenje (ko govorimo o vključenosti klienta v redno terapijo daljše časovno obdobje) in da med posameznimi modalitetami ni velikih razlik. Hkrati je podala zanimivo ugotovitev, da je pri tem pomemben predvsem dobro vzpostavljen dolgotrajen terapevtski odnos. Dober terapevt vzbuja klientu občutek varnosti in zaupnosti in mu pomaga v raziskovanju njegovih življenjskih pozicij na ravni miselnega, vedenjskega in čustvenega doživljanja. Na tej podlagi se oblikujejo terapevtski cilji in se lahko razvije dolgotrajnejše sodelovanje.
Na prvih srečanjih je pomembno, da se s terapevtom počutite sproščeno in varno in da dobite občutek, da bi na daljši rok z njim lahko zgradili zaupen odnos. Pomembno je, da vas zbrano posluša, razume, kar mu govorite, in se zmore vživeti v vaše doživljanje. Prav tako bodite pozorni, ali vam odgovarja njegov odnos do vas – da je pristen, pošten in avtentičen. Če imate glede tega dober občutek, potem ste na dobri poti, da zgradite odnos, ki vam bo pomagal pri doseganju željenih ciljev. Ostanite čim bolj v stiku sami s seboj in zaupajte svoji intuiciji, saj je le ta lahko ključ do odgovora, s kom lahko uspešno rastete.
Viri:
- Mansuy, I. 2023. How trauma’s effects can pass from generation to generation. Dostopno prek: https://www.nature.com/articles/d41586-023-01433-y
- Mate, G. 2022. The Childhood Lie That’s Ruining All Of Our Lives. Dostopno prek: https://www.youtube.com/watch?v=uPup-1pDepY&t=5547s
- Seligman, E. 1995. The effectiveness of psychotherapy. The Consumer Reports study. Dostopno prek: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8561380/
- Tomat, N. 2025. Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj. Dostopno prek: https://www.sinapsa.org/eSinapsa/clanki/217/mozgani_pod_stresom_od_celic_do_dusevnih_motenj
- Yalom D., I. 2017. Darilo terapije : odprto pismo novi generaciji terapevtov in njihovim klientom.
