Depresija in anksioznost povezani z Alzheimerjevo boleznijo

Depresija in tesnoba sta povezani z zgodnejšim razvojem Alzheimerjeve bolezni (AD), kažejo nove raziskave. Ugotovitve bodo predstavljene na letnem srečanju Ameriške akademije za nevrologijo (AAN) aprila letos.

Pojavnost Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih z anksioznostjo je 3 leta prej kot pri tistih brez nje. Foto: Bigstock

Raziskovalci Univerze Kalifornija so pregledali 1500 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, ki so se zdravili v UCSF Memory and Aging Centru in so imeli zgodovino različnih psihiatričnih stanj. 43,3 % jih je imelo v anamnezi depresijo, 32,3 % anksioznost, 1,2 % bipolarno motnjo, 1% PTSP in 0,4% shizofrenijo. Ugotovili so, da se Alzheimerjeva bolezen pri bolnikih z depresijo pojavi približno dve leti prej kot pri osebah brez nje. Pojavnost Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih z anksioznostjo je 3 leta prej kot pri tistih brez nje. Če ima oseba diagnosticirano več kot eno duševno bolezen, se Alzheimerjeva bolezen razvije še hitreje.

Preučili tudi nove dejavnike tveganja

Preučevali so tudi nove dejavnike, ki vplivajo na zgodnejši razvoj Alzheimerjeve bolezni, vključno z avtoimunimi boleznimi: sladkorna bolezen, multipla skleroza in druge. Ugotovili so, da so imeli ljudje z depresijo pogosteje tudi avtoimune bolezni. Nevroinflamantorni procesi (vnetja v živčnem sistemu) imajo lahko pomembno vlogo pri povezavi med depresijo in zgodnejšim nastopom Alzheimerjevo boleznijo. Mnogo raziskav je tudi obravnavalo vnetja kot možen vzrok za depresijo.

Escitalopram znižuje amiloid-beta 42 v cerebrospinalni tekočini

Prehodni dokazi prav tako potrjujejo, da lahko pogosto predpisani antidepresiv escitalopram – gre za selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina, koristi tistim, ki imajo tveganje za zgodnji nastanek Alzhaimerjeve bolezni. Zmanjšuje namreč količino za Alzheimerjevo bolezen značilne beljakovine amiloida-beta 42 v cerebrospinalni tekočini in verjetno tudi v možganih.

Ugotovitve poudarjajo pomen presejanja za kognitivni upad pri starejših bolnikih, vključno s psihiatričnimi stanji, pravi avtor študije Zachary A. Miller, izredni profesor nevrologije na Univerzi Kalifornija.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj