Avtor: R.M.Z.
Življenjska doba se med prebivalci v EU daljša, podatek pa sam po sebi ne pove nič, v kolikor ni postavljen v širši kontekst. Kljub prizadevanjem in finančnim vložkom se številni še vedno oklepajo nezdavih navad, alkohol in debelost pa postajata ena od večjih zdravstvenih tveganj v državah članicah EU.
Pričakovana življenjska doba v državah članicah EU se je od leta 1990 podaljšala za več kot šest let, in sicer s 74,2 let leta 1990 na 80,9 let leta 2014, vendar med državami in znotraj njih še vedno obstajajo razlike, ugotavljata Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v poročilu z naslovom Pregled zdravja v Evropi 2016. Vendar rekordno dolga pričakovana življenjska doba ne pomeni nujno tudi več let zdravega življenja. Približno 50 milijonov ljudi v EU boleha za različnimi kroničnimi boleznimi, zaradi njih vsako leto umre več kot pol milijona delovno sposobnih ljudi, kar države EU vsako leto stane približno 115 milijard evrov.
Prebivalci zahodnoevropskih držav z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo v povprečju še vedno živijo več kot osem let dlje kot prebivalci srednje- in vzhodnoevropskih držav z najkrajšo pričakovano življenjsko dobo. Znotraj posameznih držav prav tako še vedno obstajajo velike razlike glede zdravja in pričakovane življenjske dobe med osebami z višjo izobrazbo in dohodki ter med bolj prikrajšanimi osebami. To je v veliki meri posledica različne izpostavljenosti tveganjem za zdravje, vendar tudi razlik v dostopu do visokokakovostnega zdravstvenega varstva.
Kljub ukrepom petina odraslih vsak dan kadi
Leta 2013 je več kot 1,2 milijona ljudi v državah članicah EU umrlo zaradi bolezni in poškodb, ki bi se jim lahko izognili z učinkovitejšo politiko na področju javnega zdravja in preventive ali z bolj pravočasno in učinkovitejšo zdravstveno oskrbo. Za obravnavo številnih okoljskih in vedenjskih dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do prezgodnje smrti zaradi bolezni, kot so akutni miokardni infarkt (srčni infarkt), pljučni rak, možganska kap, alkoholizem, in drugih vzrokov, ki se jim je potencialno mogoče izogniti, so potrebni različni ukrepi. Pri zmanjševanju porabe tobaka je bil v večini držav EU dosežen znaten napredek s kombinacijo kampanj za ozaveščanje javnosti, predpisov in obdavčitve. Vendar več kot petina odraslih v državah EU še vedno kadi vsak dan.
Uživanja alkohola in debelost sta vse večji javnozdravstveni težavi v številnih državah EU. Več kot petina odraslih v državah EU je leta 2014 navedla, da vsaj enkrat mesečno zaužijejo veliko količino alkohola. Leta 2000 je bilo debelih devetina odraslih v EU, leta 2014 pa je ta delež znašal že eno šestino.
V večini držav EU se je kakovost zdravstvenega varstva na splošno izboljšala, vendar še vedno obstajajo razlike. Boljše zdravljenje življenjsko nevarnih bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap in različne vrste raka, je privedlo do višjih stopenj preživetja, toda v številnih državah je še vedno mogoče izboljšati izvajanje dobrih praks pri oskrbi v primeru akutnih in kroničnih bolezni.
Več kot 10 % prebivalstva brez zdravstvenega zavarovanja
Večina držav EU zagotavlja splošno (ali skoraj splošno) zdravstveno zavarovanje za ključne storitve. Vendar leta 2014 v štirih državah EU (Ciper, Grčija, Bolgarija in Romunija) več kot 10 % prebivalstva še vedno ni imelo zdravstvenega zavarovanja.
Splošno javno (ali zasebno) zdravstveno zavarovanje vseh prebivalcev je pomemben kazalnik dostopa, ki pa ne zadostuje. Vključene storitve in stopnja delitve stroškov, ki se uporablja za te storitve, imajo prav tako lahko pomemben vpliv na neposredne izdatke pacientov, ki jih ne krije zavarovalnica, in na cenovno dostopnost.
V večini držav EU je delež prebivalcev, ki so navedli, da nimajo izpolnjenih zdravstvenih potreb iz finančnih razlogov, razmeroma majhen in se je v letih pred gospodarsko krizo zmanjšal, od leta 2009 pa se je v več državah ponovno povečal, zlasti med osebami z najnižjimi dohodki. Leta 2014 je bila za revne osebe v državah EU verjetnost neizpolnjenih zdravstvenih potreb iz finančnih razlogov v povprečju desetkrat večja kot za bogate osebe. Vsako povečanje neizpolnjenih zdravstvenih potreb lahko privede do slabšega zdravstvenega statusa prizadete populacije in s tem povečanja neenakosti glede zdravja. Za zagotavljanje učinkovitega dostopa do zdravstvenega varstva sta potrebna tudi zadostno število in ustrezna kombinacija izvajalcev zdravstvenih storitev v različnih geografskih regijah v državi.
Foto: Profimedia
KAKO DOLGO BOSTE ŽIVELI, ODVISNO KJE ŽIVITE…………
Ne, NE odvisno je prvo kot prvo kako se prehranjujete, torej ZDRAVA PREHRANA JE 1/2 ZDRAVJA
egalitarno ali rad pogledate GLOBOKO v kozarec, čeprav le ob vikendih in kako je z cigareti koliko
jih se pokadi dnevno………….kje živiš je manj pomembno- temveč KAKO živiš in oprostite delnemu
oporekanju in Lp