Kako smo ljudje preoblikovali pasje možgane?

Nobena žival se bivanju s človekom ni prilagodila bolje, kot psi. Brez njih si življenja ne znamo več predstavljati. Delajo nam družbo, ko smo osamljeni, učijo empatije naše otroke, pomagajo nam v naravnih nesrečah in za nas odkrivajo nevarnosti.

Nobena žival se bivanju s človekom ni prilagodila bolje, kot psi. Postali so naši zaupniki, rešitelji in sodelavci. Foto: Pixabay

Po novem so se psi prelevili tudi v znanstvenike. Britanci so izšolali prvo skupino za odkrivanje bakterije, ki lahko usodno okvari pljuča. Psi jo zavohajo, še prede se usodno namnoži in povzroči bolezen. Podobna šolanja se odvijajo tudi za prepoznavanje raka.

Gledanje v oči, prepoznavanje čustev in počutja človeka

Psi upravičeno veljajo za človekovega najboljšega prijatelja. Skupaj z nami bivajo več deset tisoč let, in v tem času jih je sožitje temeljito spremenilo. Zdi se, da dlje, kot bivamo skupaj, bolj psi prevzemajo naše navade. Gledanje neposredno v oči so iz grožnje spremenili v orodje za prepoznavanje naših čustev in počutja, naučili so se prepoznavati naša dejanja in obnašanje. Postali so mojstri žicanja za hrano, upiranja, ko jim kaj ni prav, kuhanja mule in skrivanja, ko jih daje slaba vest. Kar ni brez posledic: debelost med psi narašča podobno kot med ljudmi.

Britanci so izšolali prvo skupino psov za odkrivanje bakterije, ki lahko usodno okvari pljuča.

Psi so sposobni, kar je znanstvenike zelo presenetilo, načrtovanja v svoj prid: med dvema popolnima neznancema se približajo tistemu, ki uživa hrano. Ne glede na to, ali gre za jabolko, zrezek ali porcijo solate.

Različne pasme, različni možgani

Mnogi lastniki psov rečejo, da njihovi štirinožni prijatelji znajo vse, le govoriti ne. In imajo prav. V tisočletjih sobivanja ljudje nismo samo vzgojili različnih telesno in značajsko različnih pasem psov, pač pa smo zelo spremenili tudi njihove možgane. Pasji možgani današnjih psov so zelo drugačni od možganov napol volkov, ki so začeli sobivanje s človekom. Raziskave kažejo, da je selektivna vzreja spremenila anatomijo možganov vseh psov. Še bolj presenetljivo je, da proces odvija tudi dandanes in da se možgani posameznih pasem psov med seboj razlikujejo bolj, kot bi to pričakovali. Razlike vplivajo na njihov značaj in vedenje.

Študija: Pregledali 33 pasem psov

V več sto letih smo ljudje selektivno vzrejali pse, da izražajo specifične fizične in vedenjske značilnosti. Ameriški raziskovalci po vodstvom dr. Erin Hecht iz Univerze Harvard so raziskali učinke tega selektivnega pritiska na možgansko strukturo psov. Opravili so MRI slikanje možganov 33 pasem psov. Opazili so velike razlike v zgradbi možganov, ki niso bile povezane z velikostjo telesa ali obliko glave.

Skupina je nato pregledala področja možganov z največ odstopanja po pasmah. To je ustvarilo »zemljevide« šestih različnih nevronskih mrež. Izkazalo se je tudi, da so bile razlike v obnašanju psov zelo povezana z anatomskimi variacijami. Raziskava je bila objavljena v Journal of Neuroscience.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj