Umetni nos, ki so ga razvili na Finskem, pomaga nevrokirurgom tekom operacije prepoznati maligno tkivo v možganih ter omogoča natančnejšo odstranitev tumorjev.
Kirurški dim kot način prepoznavanja rakavih celic
Elektrokirurška resekcija z napravami, kot sta električni nož ali rezilo za diatermijo, je trenutno široko uporabljena tehnika v nevrokirurgiji. Ko tkivo sežge, se tkivne molekule razpršijo v obliki kirurškega dima. V metodi, ki so jo razvili raziskovalci na Univerzi Tampere, se kirurški dim vnaša v nov tip merilnega sistema (neke vrste umetni nos), ki lahko prepozna maligno tkivo in ga loči od zdravega tkiva.
“Naprava za analizo kirurškega dima je maligno tkivo pravilno identificirala v 94 odstotkih primerov.”
Metoda omogoča analizo tkiva na licu mesta
“V sedanji klinični praksi je analiza zamrznjenih odsekov odvzetega tkiva zlati standard za identifikacijo intraoperativnega tumorja. Gre za metodo, pri kateri se patologu med samo operacijo dostavi vzorec tumorja. Patolog izvede mikroskopsko analizo vzorca in po telefonu sporoči rezultate v operacijsko dvorano. Naša metoda ponuja identifikacijo malignega tkiva na licu mesta ter hkrati omogoča analizo vzorcev iz različnih delov tumorja,« pojasnjuje dr. Ilkka Haapala iz Univerze Tampere, in nadaljuje: “Posebna prednost nove opreme je, da jo lahko povežemo z instrumenti, ki so že prisotni v nevrokirurških operacijskih dvoranah.«
“Kirurški dim se spelje v merilno napravo, ki prepozna maligno tkivo in ga loči od zdravega.”
Tehnologija temelji na spektrometriji diferencialne mobilnosti (DMS), pri čemer se ioni dimnih plinov vnašajo v električno polje. Porazdelitev ionov v električnem polju je specifična za določeno tkivo. Deluje kot neke vrste prstni odtis, ki ga je mogoče indentificirati.
Velika natančnost in zanesljivost
Finski raziskovalci so analizirali 694 vzorcev tkiv, zbranih iz 28 možganskih tumorjev in kontrolnih vzorcev. Razvili so posebno napravo (tako imenovani umetni nos), s katero so zajeli in analizirali dimne pline, ki nastajajo pri uporabi električnega noža. Točnost identifikacije malignega tkiva je bila 83 odstotkov. Ko so primerjali uspešnost nove metode »umetnega nosa« z metodo patološke analize zamrznjenega vzorca pri gliomih, so bili rezultati še bolj prepričljivi. »Umetni nos« oziroma naprava za analizo kirurškega dima je maligno tkivo pravilno identificirala v 94 odstotkih primerov.
