Avtor: Adela Bernik
Tisti, ki imate pogoste izkušnje z zgago, običajno veste, kako ukrepati: izogibate se mastni in začinjeni hrani oziroma živilom, ki zgago najpogosteje sprožajo, ter po potrebi zaužijete zdravilo za blaženje tovrstnih simptomov, ki ga lahko dobite tudi brez recepta.
Vendar če vas zgaga navkljub samozdravljenju pesti več kot dva tedna in se redno pojavlja, ne oklevajte z obiskom zdravnika.
Gre namreč za simptom, ki ga ni priporočljivo ignorirati, saj je lahko znak refluksne bolezni požiralnika oziroma gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB), ki ‒ če ostane nezdravljen ‒ lahko povzroči resne težave, v skrajnem primeru tudi raka na požiralniku. GERB je razširjena in vse pogostejša težava, ki nastane zaradi čezmernega zatekanja želodčne vsebine v požiralnik, njena tipična simptoma pa sta zgaga (pekoč občutek ali bolečina za prsnico, ki se širi navzgor v vrat) in regurgitacija (vračanje grenke ali kisle želodčne vsebine v žrelo). Normalno se želodčna vsebina večkrat na dan vrača v požiralnik, vendar jo varovalni mehanizmi hitro odstranijo. Ko je količina želodčne kisline, ki zateka v požiralnik, prevelika ali pa so varovalni mehanizmi prešibki, nastanejo pogoji za pojav GERB-a.
Učinek kisline na sluznico požiralnika lahko primerjamo z učinkom ognja na kožo, zgovorno opišejo škodljivost pogostega zatekanja želodčne vsebine v požiralnik v zloženki Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. »Ko je stik med kožo (sluznica požiralnika) in ognjem (želodčna kislina) dovolj dolg, nastane poškodba kože (vnetje požiralnika).«
Kako si pomagate sami
Prvi preventivni in tudi kurativni ukrep pri lažjih oblikah GERB-a je sprememba življenjskega sloga:
– jejte manj mastno in začinjeno hrano, izogibajte pa se tudi živil, ki napenjajo, kot so stročnice in zelje,
– jejte počasi in osredotočeno,
– opustite kajenje,
– skrbite za primerno telesno težo,
– pripravite si manjše obroke, zadnjega pojejte vsaj 3 do 4 ure pred spanjem,
– privzdignite si vzglavje, tako da imate glavo više od trupa,
– nosite udobna, ne pretesna oblačila,
– če ni nujno, se ne sklanjajte in ne dvigujte težkih bremen,
– po posvetu z zdravnikom zamenjajte nekatera zdravila ali zmanjšajte njihov odmerek, saj nekatera zmanjšujejo obrambno sposobnost požiralnika.
Ljudje, ki se zdravijo brez predhodnega pregleda pri zdravniku, običajno poiščejo nasvet pri farmacevtu v lekarni. Ta lahko brez strahu, da bi zakril znake resne bolezni prebavil, izda zdravila brez recepta (antacid ali blokator H2), vendar šele po tem, ko je bolnika povprašal po morebitnih alarmnih znakih (težje požiranje, hujšanje, zatikanje hrane in vztrajno bruhanje). Farmacevt ob izdaji zdravila bolnika opozori, da samozdravljenje sme trajati le dva tedna in da morajo v tem času težave popolnoma izginiti. Bolnik, ki ima težave še po dveh tednih samozdravljenja, mora obiskati zdravnika, razložijo pri Pomurskih lekarnah.
Zgago občuti:
– 4‒7 % odraslih vsak dan,
– 14 % odraslih enkrat na teden,
– 34‒44 % odraslih vsaj enkrat na mesec,
– nosečnice navajajo zgago kot vsakodnevni simptom v od 25‒79 %,
– blage oblike GERB-a pogosteje opažajo pri ženskah, medtem ko pri moških predvsem težje oblike.
Vir: Material UKC, KO za gastroenterologijo
Zdravljenje z zdravili
Zdravila, ki se uporabljamo pri zdravljenju GERB-a, zmanjšajo izločanje želodčne kisline ali pa jo nevtralizirajo:
– antacidi so kombinirani pripravki magnezijevih, aluminijevih in kalcijevih soli, ki nevtralizirajo že izločeno kislino. Delujejo hitro, vendar ne zavrejo izločanja kisline, zato je njihov učinek kratkotrajen (le nekaj ur) in jih je treba zaužiti pogosto, uspešni pa so le pri blagih oblikah GERB-a;
– antagonisti histaminskih receptorjev H2 zmanjšajo izločanje želodčne kisline, tako da zavirajo histaminske receptorje v želodčni sluznici. Zdravilo je bolj učinkovito v obdobju bazalnega in nočnega izločanja kisline, po obroku hrane pa manj. Učinek zaviranja se pojavi pozneje kot pri antacidih, vendar traja dlje (od 6 do 12 ur). Pri zdravljenju z zaviralci receptorjev H2 se lahko razvije toleranca, ki zmanjša učinkovitost zdravljenja.
– Zdravila, ki najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline in so pri zdravljenju GERB-a najuspešnejša, so zaviralci protonske črpalke. Močneje in dolgotrajnejše zavirajo izločanja želodčne kisline kot zaviralci receptorjev H2, poleg tega učinkovito zavirajo tudi s hrano povzročeno zvečano izločanje želodčne kisline. Ta zdravila vzdržujejo visoko vrednost pH (nad 4) praktično ves dan.
Kdaj je čas za skrb
GERB je kronična bolezen, zaradi katere bolniki obiščejo zdravnika tudi večkrat na leto, težavnostna stopnja bolezni pa se povečini ne spremeni. Zaradi dolgotrajne in konstantne izpostavljenosti želodčni kislini se razvijejo vnetne spremembe sluznice požiralnika, ki so različnih stopenj ‒ med drugim lahko pride do spremembe epitelija v spodnjem delu požiralnika, ki ji pravijo Barrettov požiralnik in je lahko predstopnja raka, zato je zgodnje odkrivanje izjemnega pomena.
Če pri sebi v povezavi z zgago in regurgitacijo opažate naslednje zanke, se takoj naročite pri zdravniku:
– težje in/ali boleče požiranje,
– zatikanje hrane,
– nehoteno hujšanje,
– ponavljajoče se bruhanje,
– krvavitev v gastrointestinalnem področju,
– nerazložljiva slabokrvnost.
Z endoskopsko preiskavo zgornjih prebavil zdravniki ugotovijo spremembe na sluznici požiralnika in morebitne komplikacije dolgotrajne bolezni, kot je zožitev požiralnika. Dodatne preiskave so rentgenska preiskava požiralnika (ugotavljanje dolžine in ožine morebitne zožitve požiralnika), 24-urna pH-metrija (merjenje prisotnosti kislega refluksa v požiralniku) in merjenje motilitete ali gibljivosti požiralnika (to je krčenja in delovanja spodnjega sfinktra požiralnika).
Po opravljeni endoskopiji bolnika razvrstijo v eno od dveh skupin, saj poznamo dve obliki GERB-a: refluksni ezofagitis, če ugotovijo vnetje sluznice požiralnika (pri eni tretjini bolnikov s simptomi GERB), in endoskopsko negativni GERB oziroma neerozivno refluksno bolezen, ko ne najdejo sprememb na sluznici.
Redki bolniki z GERB potrebujejo poleg zdravil tudi kirurško zdravljenje. Kandidati za slednje so mlajši bolniki, ki morajo stalno jemati zdravila, bolniki, pri katerih zdravljenje z zdravili ni uspešno, in tisti z zapleti čezmernega gastroezofagealnega refluksa.
