Poskrbimo za zdravo nosno sluznico

Poskrbimo za zdravo nosno sluznico

2.3.2017, 21:34 Mojca Koprivnikar Kako zdravimo
Nosna sluznica je v zimskem času izpostavljena številnim patogenom, virusom in drugim škodljivim delcem. Dodatno jo obremenjujejo še suh zrak v zaprtih prostorih in mrzel zunanji zrak ter velike temperaturne razlike. 
Izsušena ali poškodovana sluznica pa lahko preneha opravljati svojo zaščitno funkcijo in postane bolj podvržena vdoru mikrobov, kar v kombinaciji s slabšo imunsko odpornostjo lahko pripelje do prehladnega ali drugega obolenja. Specialist otorinolaringolog Aleš Matos, dr. med., nam je obširno razložil o nosni sluznici, njenih obolenjih in kako si pri tem pomagati.

Anatomija in funkcija nosne sluznice

Oblika nosu in obnosnih votlin v veliki meri določa obliko obraza. Pravilna oblikovanost nosu je zato pomembna za njegovo dobro funkcijo. Nosu pa daje obliko tudi nosni skelet, ki je sestavljen iz kostnega in hrustančnega ogrodja. Nosno votlino po sredini deli nosna pregrada (pretin) v levo in desno votlino. V nosni votlini so na stranski steni prisotne nosne školjke: zgornja, srednja in spodnja. Ob nosni votlini so na vsaki strani obnosne votline: čeljustna (maksilarna) sinusa in sitkine (etmoidne) celice. Čelni (frontalni) in zagozdnični (sfenoidni) sinus sta navadno pregrajena v levo in desno polovico s tanjšo pregrado. Vse obnosne votline komunicirajo z ozkimi prehodi z nosno votlino. Nos ima poleg estetske funkcije (veliko operacij estetske kirurgije se izvaja na nosu) tudi številne druge pomembne funkcije: je začetek dihalne poti, skozi katero se zrak ogreje, navlaži in očisti, z njim vonjamo – brez delovanja vohalnega organa hrana ne bi imela arome oz. okusa, saj bi čutili le sladko, slano, kislo in grenko, nosna votlina z obnosnimi votlinami oblikuje govor in daje značilno resonanco lastnemu glasu. Je tudi neločljivo povezana z dihali.

Nosna votlina in dihala

Matos opisuje, da je ločitev zgornjih (nosna votlina, žrelo in grlo) in spodnjih (pljuča, sapnik in sapnici) dihalnih poti samo arbitrarna – zaradi lažje orientacije. Bolezen pa pogosto ne pozna te meje. Ista bolezen tako lahko prizadene zgornja pa tudi spodnja dihala. Neredko imajo bolniki npr. astmo, hkrati pa tudi kronični rinosinuzitis. »Vemo, da gre v bistvu za podobno bolezen, ki se kaže z različnimi simptomi v različnih delih dihalne poti,« pove sogovornik. Nosna votlina neposredno prehaja v žrelo, zrak iz žrela pa vstopi v grlo in nato navzdol v spodnja dihala – sapnik, sapnici in naprej do pljuč.


Akutno in kronično vnetje nosne sluznice

Med akutna vnetja, ki prizadenejo nosno sluznico (nosno votlino in obnosne votline) uvrščamo tista, ki trajajo manj kot tri mesece. Sem sodijo različna prehladna obolenja (rinitis, rinosinuzitis itn.) pa tudi bakterijska vnetja obnosnih votlin (sinuzitis). Vnetja nosne votline in obnosnih votlin, ki trajajo več kot tri mesece, pa uvrščamo med kronični rinosinuzitis. V grobem tako ločimo kronični nepolipozni in kronični polipozni rinosinuzitis.

Prehladna obolenja in sinuzitis

Otorinolaringolog razlaga, da predvsem v zimskem času nosno sluznico največkrat prizadenejo virusna obolenja, ki jih povzročajo različne vrste virusov (rinovirusi, respiratorni sincicijski virus, enterovirusi, koronavirusi, adenovirusi, virusi parainfluence …). Med epidemijo gripe se pojavi tudi virus gripe oz. influence. »Vendar poznamo način, kako se prehladnim obolenjem lahko izogibamo – z dobro higieno rok. Najpogosteje se prehladna obolenja namreč prenašajo z rokami, na katerih se nahajajo patogeni, in sicer prek nosne sluznice in očesne veznice. Ljudje se namreč pogosteje, kot si mislimo, z rokami dotikamo nosu in očesne veznice. Redkeje se infekcije prenašajo z izdihanim zrakom oz. aerogeno. Gripi pa se lahko izognemo s cepljenjem,« svetuje otorinolaringolog.

Včasih se po prebolelem prehladnem obolenju oz. seroznem rinosinuzitisu pojavlja tudi t. i. akutni gnojni sinuzitis oz. rinosinuzitis. Otorinolaringolog razlaga, da ob prehladu sluznica nosu oteče, moten je mukociliarni transport sluzi in pride do zapore ustij obnosnih votlin ter posledično do slabe prezračenosti obnosnih votlin. To pospeši nastanek bakterijskega vnetja obnosnih votlin. »Za akutni bakterijski sinuzitis je značilen bifazni potek bolezni. Ko se prehlad že začne umirjati, se bolezen nenadoma poslabša. Običajno se pojavijo: enostranska bolečina v predelu čela ali zgornje čeljusti, zobeh, okrog oči, zamašenost nosu z gnojnim izcedkom. Poslabša se voh, pojavi se povišana telesna temperatura, slabost, glavobol. V laboratorijskih testih odvzete krvi najdemo povišane parametre vnetja. Klinična slika je običajno dovolj izrazita in jasna, da jo prepozna splošni zdravnik ali pediater, ki v tem primeru predpiše ustrezen antibiotik poleg nosnega glukokortikoida in dekongestivnih kapljic za nos. Pomembno je, da antibiotik jemljemo dovolj dolgo, saj se pri kratkotrajnem jemanju bolezen lahko hitro povrne.«

V zimskem času pa so pogostejše tudi krvavitve iz nosu, saj je sluznica nosu podvržena presuhemu ogretemu zraku v notranjih prostorih in velikim temperaturnim razlikam. Pozneje, zgodaj spomladi, pravzaprav še v koledarski zimi, pa se začne tudi sezonski alergijski rinitis s cvetenjem leske.

Kako poskrbeti za nosno sluznico v zimskem času?

V zimskem času je nosna sluznica bolj obremenjena, saj je podvržena večjim temperaturnim razlikam pri prehodu iz notranjosti, kjer je zrak običajno suh in segret, na zunanjo temperaturo, ki je lahko tudi do 30 stopinj nižja. Sogovornik opisuje, da je nosna sluznica pokrita s tanko plastjo sluzi, ki se stalno obnavlja. V to plast se lahko ujamejo prah, drobni delci in tudi virusi oz. drugi patogeni. Migetalčni epitel tanko plast sluzi stalno odplavlja v žrelo. V tej plasti sluzi so tudi protitelesa ter vrsta vnetnih celic in imunoloških substanc, ki so prva bojna linija pred mikrobi. Če se sluznica izsuši, se okvari tanka plast sluzi, ki ne opravlja več svoje zaščitne funkcije. V tem primeru je sluznica bolj podvržena vdoru mikrobov. Tudi mraz in hladen zrak neugodno delujeta na nosno sluznico, ki nekaj časa neugodne klimatske pogoje lahko kompenzira, vendar ne predolgo. V spodnja dihala tako lahko pride bolj mrzel in neogret zrak, ki v kombinaciji s padcem imunske odpornosti lahko odpre pot patogenim mikrobom in tako nastane bolezen. Dobro je, da zato preventivno poskrbimo za zdravo nosno sluznico. »Otorinolaringologi priporočamo vlaženje zraka v bivalnih prostorih. Če to ni mogoče ali pa ne zadostuje, priporočamo tudi vlaženje sluznice s fiziološko raztopino. Fiziološka raztopina je 0,9-odstotna raztopina soli (natrijevega klorida) in je zato osmotsko nevtralna na sluznici. Navadna voda ni primerna za čiščenje in vlaženje nosne votline. Če jo uporabimo, bomo občutili pekoč občutek v nosu. Morska voda pa ima preveliko količino soli, raztopljene v vodi. V primerjavi s fiziološko raztopino je hiperosmotska in še dodatno suši že tako izsušeno sluznico. Za vlaženje in okrepitev nosne sluznice so primerni tudi različni geli na osnovi fiziološke raztopine, ki dlje časa vlažijo nosno sluznico. V lekarni lahko kupimo številne različne aplikatorje fiziološke raztopine, tudi pršila. Pomembno pa je, da je aplikacija nežna. Priporočamo torej kapljanje ali pršenje in ne brizganja pod pritiskom, saj lahko nepravilna uporaba, še posebej pri otrocih, vodi do vnetij srednjega ušesa,« poudarja specialist otorinolaringologije Aleš Matos.


Pomembna učinkovina v pršilih za nos je tudi dekspantenol - alkoholni derivat pantotenske kisline (vitamina B5), ki je zaradi vmesne pretvorbe enako biološko učinkovit kot pantotenska kislina.  Pogosto se uporablja v kremah za roke in kremah za dojenčke, saj je znan kot naravna vlažilna in negovalna učinkovina, ki pospešuje celjenje. Takšno funkcijo opravlja tudi v nosni sluznici, namreč pospešuje njeno celjenje. 

Kaj pa otroci?

»Prehladna obolenja so v zgodnji otroški dobi zelo pogosta, bakterijski rinosinuzitisi pa redki, ker še nimajo razvitih sinusov. Dobro razvite imajo samo sitkine celice. Sinuzitis se kaže drugače kot pri odraslem, in sicer z oteklino zgornje in spodnje veke. So pa kot posledica prehladov pogostejša vnetja srednjega ušesa in kronično izlivno vnetje srednjega ušesa. Povečata se jim tudi žrelnica in limfatično tkivo, ki se nahaja v zgornjem žrelu tik za nosno votlino. Žrelnica včasih zraste do te mere, da zapira nosno dihalno pot, otrok pa začne dihati skozi usta, začne smrčati,« razlaga otorinolaringolog. Zavedati se je dobro, da vseh prehladov pri otroku ne bomo mogli preprečiti. Lahko pa preprečujemo zaplete prehlada, kot so vnetja ušes, sinuzitis itn. Starši naj skrbijo za dobro prehoden nos. »Priporočamo že omenjeno čiščenje nosu s fiziološko raztopino s kapljanjem ali pršenjem. Otroka čim prej naučimo pravilno izpihovati nos. Vedno izpihujemo le eno nosnico ob zaprti drugi. Med prehladom svetujemo tudi nekajdnevno uporabo dekongestivnih kapljic, ki zmanjšajo oteklino sluznice, izboljšajo prehodnost nosu in zmanjšajo verjetnost zapletov prehlada, kot je vnetje srednjega ušesa ali bakterijskega sinuzitisa,« sklene sogovornik. 


Foto: Bigstock
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.