Različni obrazi revmatskih obolenj

Avtor: Mojca Koprivnikar

Naše babice so nas rade opozarjale, da bomo v starosti dobili revmo, če bomo v mladosti veliko sedeli na mrzlih tleh. Nekaj od tega so naše stare mame zares imele prav, in sicer da nas revma lahko prizadene v starosti, predvsem osteoartroza, vrsta revme, ki se ji s starostjo skoraj ni mogoče izogniti. Mrzla tla pa z nastankom revme vsekakor niso povezana. 

Revmatske bolezni so genetsko pogojene, lahko se razvijejo ali pa tudi ne. O revmi smo govorili tudi s prof. dr. Matijo Tomšičem, specialistom revmatologom s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

Po podatkih Društva revmatikov Slovenije so revmatične bolezni ene najpogostejših bolezni, zaradi katerih ljudje obiščejo svojega zdravnika. V Sloveniji je trenutno okoli 230.000 bolnikov oziroma 11 odstotkov populacije z različnimi revmatičnimi obolenji. Bolezni je sicer več vrst (več kot sto) in poleg gibal lahko prizadenejo celotno telo, tudi kožo, mišice, čutila, živčevje, druga tkiva in notranje organe. Med seboj se razlikujejo tudi po simptomih, znakih, spremembah, poteku, diagnosticiranju in po zdravljenju bolezni. Pri skoraj vseh vrstah obolenj pa so prisotne bolečine, ki poleg drugih simptomov in znakov opozarjajo, da je v telesu nekaj narobe.



prof. dr. Matija Tomšič

Bolezen lahko prehaja iz ene v drugo 

Prof. dr. Tomšič razlaga, da je sicer najpogostejša vnetna revmatska bolezen pri odraslih revmatoidni artritis, zaradi katerega so predvsem simetrično prizadeti oz. vneti številni sklepi. Naslednja skupina vnetnih revmatičnih bolezni so spondiloartritisi, pri katerih lahko ena bolezen prehaja v drugo. V to skupino uvrščamo ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, reaktivni artritis in enteropatski spondiloartritis. Za to skupino je značilno asimetrično vnetje sklepov. Prizadeti so lahko periferni sklepi pa tudi hrbtenica. Na hrbtenici se bolezen začne na sakroiliakalnih sklepih – to sta sklepa v medenici med križnico in sednico, pozneje pa se lahko razširi tudi na hrbtenico. Poznamo še s kristali povzročena sklepna vnetja, ki nastanejo zaradi odlaganja različnih kristalov v sklepe; najpogostejši med njimi je protin, bolj poznan kot putika. 

Manj pogoste so vezivnotkivne bolezni, ki lahko prizadenejo celotno telo (kožo, sluznice, mišice, živce, osrednje živčevje in notranje organe). Najbolj znana bolezen iz te skupine je sistemski lupus eritematozus, ki je lahko tudi življenje ogrožajoča bolezen. Potem so tu še bolezni, pri katerih pride do vnetja žil, ali vaskulitisi, ki so vnetja sten krvnih žil v različnih organih in tkivih ter vključujejo obsežno skupino bolezni. Delimo jih glede velikost žil, ki jih bolezen prizadene. Če gre za arteritis (vnetje) velikih žil, je najpogostejši gigantocelični arteritis, ki lahko pripelje do oslepitve. V naslednjo skupino sodijo osteoartroza, ki je predvsem bolezen starejših, in pri tej bolezni vnetje ni v ospredju.

Ozadje revmatičnih bolezni je genetsko

Specialist revmatolog opisuje, da za vse vnetne revmatične bolezni velja, da je njihovo ozadje vsaj deloma genetsko pogojeno. »Vsi ljudje se rodimo z določenim genetskim ‘materialom’ in določeni ljudje se tako nagibajo k določenim boleznim. Mogoče se v življenju bolezen nikoli ne razvije, da se, pa verjetno na to pomembno vplivajo tudi zunanji dejavniki. Za revmatoidni artritis danes vemo, da če oseba kadi in ima hkrati genetsko ozadje za razvoj bolezni, je večja verjetnost, da se bo ta tudi razvila. Za posameznika, ki ima npr. sistemski lupus, so zelo neugodni UV-sončni žarki, ki lahko zelo poslabšajo bolezen. Bolezen lahko hitreje izbruhne tudi pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete in imajo hkrati genetsko ozadje za razvoj bolezni. Mogoče bi izbruhnila tudi drugače, a z jemanjem kontracepcijskih tablet lahko izbruhne hitreje. Potem so tu določene okužbe, virusi, bakterije, in vse to je lahko v ozadju kot zunanji dejavnik pri osebi z genetsko predispozicijo za razvoj bolezni.«

Revmatične bolezni lahko zajamejo celotno telo ali kateri koli organ v telesu. Ker je vrst bolezni veliko, se med seboj razlikujejo tudi simptomi. Skupni simptom je običajno bolečina, zelo pogosti pa so tudi drugi, kot so npr. vnetje z oteklino sklepov, s togostjo, z rdečino in s toploto, jutranja okorelost, deformacije sklepov in hrbtenice, utrujenost in pomanjkanje energije, kožne spremembe pa tudi nevidni simptomi, kot sta depresija, anksioznost (vir: Društvo revmatikov Slovenije).

Na voljo učinkovita zdravljenja

Pri zdravljenju revmatizma sta vsekakor izjemno pomembna hitra prepoznava bolezni in napotitev k revmatologu, ki zdravljenje tudi vodi. Ker je vrst bolezni zelo veliko, so tudi načini zdravljenja prilagojeni; nekateri so preprosti, drugi kompleksni. Pomembno je tudi aktivno sodelovanje pacienta, ki mora skrbeti za zdrav življenjski slog in upoštevati navodila zdravnika. Prof. dr. Tomšič sicer pove, da je njihov cilj pacienta čim prej dobiti v revmatološko ambulanto. »Ena izmed novosti pri zdravljenju npr. revmatoidnega artritisa je, da zdaj bolezen začnemo zelo intenzivno zdraviti takoj. Včasih je bilo zdravljenje manj intenzivno, z nižjimi odmerki zdravil. Danes zdravljenje zelo intenziviramo, in če običajna zdravila ne pomagajo, imamo na voljo še vsa druga, tudi za najnevarnejše bolezni, kot je sistemski lupus eritematozus, ki je lahko življenjsko ogrožajoč. Še leta 1958 je bila povprečna življenjska doba bolnikov z vnetjem malih žil, natančneje pri bolezni granulomatoza s poliangitisom, štiri mesece. Danes 90 odstotkov pacientov s to boleznijo živi deset let, tako da imamo zares učinkovita zdravila.«

Gibanje in izogibanje sladkim pijačam

Za obvladovanje bolezni je zelo pomembna tudi telesna vadba, s katero pacient skrbi za normalno telesno držo ter gibljivost hrbtenice in sklepov. Ohranjanje gibljivosti sklepov, močne mišice, telesna vzdržljivost zmanjšujejo bolečine in pomagajo do boljšega počutja na splošno. Z močnimi stegenskimi mišicami, še posebno pri osteoartrozi kolena, razbremenimo koleno in tako mogoče pripomoremo k upočasnitvi bolezni. Priporočljivo je tudi uživanje zdrave prehrane, čeprav je glede povezanosti med hrano in vnetnim revmatizmom malo prepričljivih podatkov. »Pri protinu, ki je s kristali povzročen artritis, so včasih svetovali izrazito dietno prehrano, zdaj pa se ne svetuje več. Sicer pa na splošno velja uživanje zdrave prehrane. Pacienti naj se izogibajo sladkim pijačam (kokakola, kokta in podobno) in vsem, ki vsebujejo veliko sladil. Če že uživajo alkohol, naj se absolutno izogibajo pivu. Mogoče le kozarec vina. Da bi hrana dramatično spremenila potek bolezni, pa za zdaj ni dokazov,« sklene prof. dr. Tomšič.


O društvu

Leta 1983 ustanovljeno Društvo revmatikov Slovenije združuje bolnike z diagnozo vnetnega revmatizma. Njihovo glavno poslanstvo je doseči kakovostno in neodvisno življenje obolelih in invalidov. S tem namenom izvajajo več socialnih programov: rehabilitacija in ohranjanje psihofizičnega zdravja revmatikov, izobraževanje in usposabljanje za aktivno življenje in delo odraslih revmatikov ter njihovih družinskih članov, svetovanje za aktivno in neodvisno življenje (SOS-telefon, brezplačna pravna pomoč, psihoterapevtska skupina, svetovalne delavnice …), obiski na domu, nega, fizična in druga pomoč za starejše in težje obolele, šport in rekreacija, kulturna in interesna dejavnost itn. Ob svetovnem dnevu revmatikov 12. 10. 2017 pa so pripravili tudi nekaj novosti, kot so: izdaja knjižice za bolnike »Z roko v roki, za boljše življenje z revmo«, izobraževalni film za na novo diagnosticirane bolnike z ankilozirajočim spondilitisom (AS) »Imam AS. Kako naprej?«, postavitev fotografske razstave v UKC Ljubljana »Imam revmo, a … revma nima mene«« itn. 

 
Foto (naslovna): Bigstock

Foto: osebni arhiv

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj