Okrepite vaše telo: podrobno o procesih razstrupljanja

Avtor: S. S./Medical News

Prebavne motnje, preobčutljivost, težave z dihanjem in spremembe na koži, sindrom kronične utrujenosti brez patofizioloških sprememb in postavljene diagnoze so lahko znak preobremenjenega detoksifikacijskega sistema. 

Pa tudi naraščanje rakavih obolenj in drugih degenerativnih bolezni nedvoumno postavlja vprašanje strokovnjakom, kaj je v ozadju različnih vzajemno delujočih degenerativnih procesov.  

Izpostavljeni nismo le visokokalorični hrani z malo hranilnimi snovmi, škodljivim vplivom iz okolja (ksenobiotiki), ampak tudi tistim, ki jih organizem proizvaja sam. To so endotoksini, ki jih naš fiziološki sistem ni zmožen vedno učinkovito nevtralizirati. 

Detoksifikacija (strokovni izraz izhaja iz anglosaške terminologije in pomeni razstrupljanje) je eden izmed številnih strokovnih izrazov, ki ga širša javnost napačno uporablja ali celo zlorablja, je prepričana stroka. Vse prepogosto je tarča trivije pa tudi predmet napačne razlage. In kaj pravzaprav stoji za pojmom detoksifikacija? 

V najširšem smislu pomeni razbremenjevanje prebavnega trakta, dihal in kože, ki zahteva poseben način prehranjevanja z dodatkom izbranih prehranskih dopolnil, ožje pa ključne funkcije v celici, katerih pomanjkljivo delovanje lahko pripelje do bolezenskih stanj in tudi smrti. 

Nenadzirano delovanje ksenobiotikov ima lahko brez ustreznih detoksifikacijskih procesov škodljive posledice za zdravje. Pri razstrupljanju zato prvenstveno govorimo o zunanjih škodljivih dejavnikih in odpravi njihovih škodljivih učinkov. Osrediniti se je treba na celično raven, na kateri številni ksenobiotiki povzročajo motnje, tako imenovano signalno transdukcijo, ki lahko vodi do proliferacije, diferenciacije, apoptoze in do celičnega odmrtja. 


V preteklih sto letih se je pojavilo na tisoče kemikalij, ki so našemu organizmu popolnoma tuje, 
zato tudi še nismo razvili ustreznega in popolnega obrambnega mehanizma.

Organi z detoksifikacijskim encimskim sistemom

Strupi lahko v naš organizem prodrejo prek prebavnega trakta, dihal ali – kar najpogosteje pozabljamo – čez kožo. V nasprotju s trdnim prepričanjem se detoksifikacijski encimi ne nahajajo le v jetrih, ampak tudi v koži, ki je naš največji organ.

Najpomembnejši in največji delež razstrupljanja v človeškem telesu prevzemajo jetra. Jetrne celice filtrirajo in s pomočjo detoksifikacijskih procesov nevtralizirajo veliko koncentracijo ksenobiotikov, bakterij in drugih toksinov iz krvi. Ena pomembnejših funkcij jeter je tudi proizvajanje žolča, ki je potreben za absorpcijo, prebavo in za izločanje maščob, v katerih so raztopljeni številni v maščobah topni (liposolubilni) ksenobiotiki, posebno organskega izvora. Poleg številnih drugih funkcij jeter se v jetrih skladiščijo vitamini B 12, E, K, D in železo. 

Mehanizmi razstrupljanja  

Vsi procesi razstrupljanja se ob katalitičnem delovanju encimov začnejo v celicah. Encimi so beljakovine, ki imajo poleg kataliziranja kemijskih reakcij številne ključne biološke in fiziološke naloge. Ena izmed bistvenih funkcij encimov je prav kataliza detoksifikacijskih reakcij kemijskih snovi iz okolja in že omenjenih endogenov, škodljivih snovi, ki jih proizvaja telo samo. V različnih tkivih in organih se na bazalni ravni nahajajo encimski sistemi za detoksifikacijo, vendar se zaradi izpostavljanja določenemu zunanjemu škodljivemu vplivu ta raven pri nekaterih zvišuje. Stroka opozarja, da je treba ločiti med dvema ključnima razstrupljevalnima sistemoma, odgovornima za dobro imunsko odpornost: detoksifikacijo ksenobiotikov in antioksidativno detoksifikacijo. Če sta sistema ustrezno uravnotežena, bo naša telesna odpornost dobra, sicer se bomo pogosto spoprijemali z njegovim padcem in posledično z utrujenostjo ali obolenji.  

Živahno dogajanje v celicah

Omenjeno delovanje obeh sistemov poteka stalno, vsak trenutek dneva, še posebej razgibano pa je ponoči, med počitkom. Biologi ločijo dve fazi – v prvi sistem potencialno »razoroži« kemijske organske in anorganske snovi, ki prihajajo v naše telo iz okolja (iz zraka, vode, hrane), nevtralizirajo pa se tudi endogene spojine, ki nastajajo v telesu (npr. steroidni hormoni). Pri zapletenih encimskih reakcijah tako spremljamo pot od kemijske spojine do delujoče kemijske reakcije.  

Za ‘fazo 1’, ki bi jo lahko poimenovali tudi faza funkcionalizacije, je značilno dodajanje kisika na molekulo škodljive snovi, da bi ta postala reaktivna.  

V naslednji fazi je treba predhodno nastalo reaktivno molekulo nevtralizirati. Največji del tega se vrši prek posebnega encimskega sistema, tj. citokroma P-450. 

Encimski sistem citokrom P-450 katalizira kemijsko spremembo in metabolizacijo primarnih toksičnih kemijskih snovi v metabolite. Zaradi te konverzije je njihova moč povzročitve poškodb genov, celic in tkiv bistveno zmanjšana. Z oksidacijskimi, redukcijskimi in s hidrolitičnimi reakcijami v encimih CYP-450 nastajajo reaktivne karbokisline, hidrokisline in aminoskupine spojin. 

‘Faza 2’ detoksifikacije se imenuje tudi faza konjugacije. Potem ko ksenobiotik preide prvo fazo, v kateri je delovanje encimov CYP-450 povzročilo kemijske spremembe z reaktivnimi značilnostmi ksenobiotika, se v fazi 2 odvija njegova konjugacija z določeno spojino, tj. s konjugantom. Cilj te kemijske spremembe je konverzija.  

V fazi 2 konjugacije, ki poteka ob prisotnosti glukuronida ali glukuronske kisline, se nevtralizira večina (okoli 80 %) strupov. 

Pomembna ‘kljukica’

Pri orisanih vzajemno delujočih reakcijah kot neželen faktor sodeluje tudi encim β-glukuronidaza, ki deluje nasprotno procesu glukuronidizacije ter »reciklira« nevtralizirane in biotransformirane spojine, kot so na primer strupi steroidnih hormonov. A lahko si pomagamo – izsledki številnih raziskav namreč kažejo, da z uživanjem prehrane, bogate s sadjem in z zelenjavo, v telo vnesemo D-glukarat, ki zavira njegovo delovanj

Modulacijski učinek hranil na metabolne procese, ki so vključeni v razstrupljanje, so predmet številnih raziskav. Preučevanje celic, študije, izvedene na živalih, pa tudi klinične študije poskušajo pokazati prilagoditev procesa konverzije (faze 2 razstrupljanja) in posledičnega izločanja strupov iz telesa. Izsledki kažejo, da določena živila lahko uravnavajo ali uravnotežijo metabolne poti, ki so vključene v biotransformacijo, in posledično izločajo odstranitev strupov.

Prihodnjič preberite o ključnih vprašanjih zdrave prehrane sodobnika, kdaj hrana ni več zdravilo, dotaknili pa se bomo tudi fitoterapevtikov in drugih prehranskih dopolnil ter njihovega mesta v kulturi prehranjevanja sodobnika.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj