Pandemija in pojav duševnih motenj

Pandemija novega koronavirusa s številnimi, hitro spreminjajočimi se ukrepi za zajezitev širjenja virusa in njihovimi socialnimi posledicami je močno posegla v naše običajno življenje.

Bolj izpostavljene za pojav simptomov duševnih motenj naj bi bile ženske, mlajše osebe, bolniki s kroničnimi telesnimi ali duševnimi boleznimi, pa tudi nezaposleni in osebe, ki zelo vestno spremljajo novice v medijih in na družbenih omrežjih. Foto: Bigstock

Že več kot poldrugo leto smo izpostavljeni kroničnim stresorjem, kot so strah pred okužbo, socialna izolacija, osamljenost, strah pred izgubo službe in finančne varnosti ter slabša dostopnost do zdravstvene oskrbe, kar lahko zlasti pri ranljivejših prebivalcih vodi v resne in dolgoročne posledice za duševno zdravje.

Raziskovalci opažajo pojav simptomov duševnih motenj pri osebah, ki prej niso imele tovrstnih težav, in pogostejša poslabšanja pri osebah z že znanimi duševnimi motnjami. Pojavljajo se predvsem tesnoba, simptomi depresije in posttravmatske stresne motnje, več je škodljivega uživanja psihoaktivnih snovi, samomorilnosti in motenj spanja. Bolj izpostavljene za pojav simptomov duševnih motenj naj bi bile ženske, mlajše osebe, bolniki s kroničnimi telesnimi ali duševnimi boleznimi, pa tudi nezaposleni in osebe, ki zelo vestno spremljajo novice v medijih in na družbenih omrežjih. Podatkih več raziskav kažejo, da naj bi bila pojavnost depresije v času pandemije covida-19 kar sedemkrat višja v primerjavi z letom 2017. Pogostejše pojavljanje tesnobe in depresivnih simptomov opisujejo tudi pri mladostnikih. Med zaposlenimi zdravstvenimi delavci v prvih linijah pomoči jih skoraj tri četrtine poroča o izpostavljenosti stresu, polovica navaja simptome depresije, pogosti so tudi tesnoba in nespečnost.

Okužba s SARS-CoV-2 in pojav duševnih motenj

Tudi sama okužba z virusom SARS-CoV-2 je lahko povezana s pojavom simptomov duševnih motenj. Ti se lahko pojavijo kot del posameznikove reakcije na bolezen, ki je deloma še nepoznana in lahko ima nepredvidljiv potek. Predvsem se pojavljajo občutki tesnobe, zaskrbljenosti in motnje spanja. Po drugi strani pa lahko tudi sam virus preko posrednega ali neposrednega delovanja na možgane povzroči pojav simptomov duševne motnje, najpogosteje gre za zmedenost v sklopu delirantnega stanja, ki se pojavi predvsem pri starejših ali huje bolnih pacientih, pogosteje v intenzivnih enotah, in lahko poteka tudi v podaljšani obliki z možnimi dolgotrajnimi kognitivnimi deficiti. Na pojav psihopatoloških simptomov lahko vplivajo tudi nekatera zdravila, ki so potrebna v zdravljenju bolnikov s covidom-19, na primer kortikosteroidi, ob uporabi katerih se občasno pojavijo nihanja razpoloženja, depresija, psihotični simptomi ali manija.

Postcovidni sindrom in duševne motnje

Simptomi duševnih motenj se pojavljajo tudi kot del tako imenovanega postcovidnega sindroma ali sindroma dolgega covida. Opisan sindrom predstavlja simptome, ki se pojavijo med ali po okužbi s covidom-19 in trajajo več kot štiri tedne ter jih ni mogoče pojasniti z drugim bolezenskim stanjem. Nekateri avtorji razlikujejo med podaljšanim covidom, ki traja od štiri do dvanajst tednov po začetku akutnih simptomov, in postcovidnim sindromom, ki traja več kot dvanajst tednov po začetku akutnih simptomov. Dlje kot trajajo simptomi, manjša je verjetnost, da bo prišlo do spontane remisije. Klinična slika postcovidnega sindroma je lahko zelo raznolika, najpogosteje je pri bolnikih prisotna izrazita utrujenost oziroma izčrpanost, ki se pojavlja pri približno treh četrtinah prebolevnikov, se ne zmanjša po počitku oziroma se poslabša po fizični aktivnosti.

Med simptomi duševnih motenj so najpogosteje opisane motnje kognitivnih funkcij, približno polovica prebolevnikov ima težave s spominom, oteženim razmišljanjem in pozornostjo v sklopu stanja, ki ga strokovnjaki imenujejo možganska megla. Pri prebolelih se pogosto pojavijo tudi motnje spanja, tesnoba in simptomi depresije. Postcovidni sindrom se lahko pojavi pri komer koli, ki je prebolel covid-19, je pa pogostejši pri tistih s hujšim potekom okužbe, daljšim trajanjem hospitalizacije, ženskah, pri starejših in tistih s povišano telesno težo in pridruženimi telesnimi boleznimi. V nastanek postcovidnega sindroma je po mnenju raziskovalcev vpletenih več različnih dejavnikov.

Simptomi duševnih motenj so lahko povezani z neposrednim vplivom virusa na možganske strukture, posrednim vplivom sistemskega vnetnega dogajanja ali imunskega odziva organizma, prehajanjem vnetnih beljakovin in zvišanim nivojem le-teh v možganih, nastajanjem krvnih strdkov, prav tako pa imajo pomembno vlogo morebitne že predhodno obstoječe okvare možganskih funkcij, nekatera zdravila za covid-19, psihološki stres, zlasti ob hospitalizaciji v intenzivni enoti in še drugi nepoznani dejavniki. Glede na razmeroma kratko obdobje, v katerem se s tovrstno simptomatiko srečujemo, za zdaj še ni na voljo zadostno število ustreznih raziskav glede učinkovitosti posameznih psihoterapevtskih metod ali zdravil v obvladovanju psihiatričnih postcovidnih simptomov. Tako uporabljamo obstoječe smernice in priporočila glede zdravljenja duševnih motenj z upoštevanjem posameznikovih zdravstvenih in psihosocialnih posebnosti. 

Literatura:
  1. Xiong J, Lipsitz O, Nasri F, Lui LMW, Gill H, Phan L, et al. Impact of COVID-19 pandemic on mental health in the general population: A systematic review. J Affect Disord. 2020;277:55-64.
  2. Yao H, Chen J-H, Xu Y-F. Patients with mental health disorders in the COVID-19 epidemic. Lancet. 2020;7(4):e21-e.
  3. Jefsen OH, Rohde C, Nørremark B, Østergaard SD. COVID-19-related self-harm and suicidality among individuals with mental disorders. Acta Psych Scand. 2020;142(2):152-3.
  4. Salari N, Hosseinian-Far A, Jalali R, Vaisi-Raygani A, Rasoulpoor S, Mohammadi M, et al. Prevalence of stress, anxiety, depression among the general population during the COVID-19 pandemic: a systematic review and meta-analysis. Global Health. 2020;16(1):57.
  5. Bueno-Notivol J, Gracia-García P, Olaya B, Lasheras I, López-Antón R, Santabárbara J. Prevalence of depression during the COVID-19 outbreak: A meta-analysis of community-based studies. Eur Arch Psychiatry Clin Neurosci. 2021;21(1):100196.
  6. Chen F, Zheng D, Liu J, Gong Y, Guan Z, Lou D. Depression and anxiety among adolescents during COVID-19: A cross-sectional study. Brain Behav Immun. 2020;88:36-8.
  7. Lai J, Ma S, Wang Y, Cai Z, Hu J, Wei N, et al. Factors Associated With Mental Health Outcomes Among Health Care Workers Exposed to Coronavirus Disease 2019. JAMA Netw Open. 2020;3(3):e203976.
  8. Sun S, Lin D, Operario D. Need for a population health approach to understand and address psychosocial consequences of COVID-19. Psychol Trauma. 2020;12(1):25-7.
  9. Salluh JIF, Wang H, Schneider EB, Nagaraja N, Yenokyan G, Damluji A, et al. Outcome of delirium in critically ill patients: systematic review and meta-analysis. BMJ. 2015;350:h2538.
  10. Brown ES, Khan DA, Nejtek VA. The psychiatric side effects of corticosteroids. Ann Allergy Asthma Immunol. 1999;83(6):495-504.
  11. The National Institute for Health and Care Excellence. COVID-19 rapid guideline: managing the long-term effects of COVID-19. NICE guideline [NG188]. Published: 18 December 2020. Dosegljivo na: https://www.nice.org.uk/guidance/ng188.
  12. Fernández-de-las-Peñas C, Palacios-Ceña D, Gómez-Mayordomo V, Cuadrado ML, Florencio LL. Defining Post-COVID Symptoms (Post-Acute COVID, Long COVID, Persistent Post-COVID): An Integrative Classification. Int J Environ Res Public Health. 2021;18(5):2621.
  13. Crook H, Raza S, Nowell J, Young M, Edison P. Long covid—mechanisms, risk factors, and management. BMJ. 2021;374:n1648.
  14. Institute of Medicine. Committee on the diagnostic criteria for myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome. Beyond myalgic encephalomyelitis/chronic fatigue syndrome-Redefining an illness: report guide for clinicians. 2015. Dosegljivo na: https://www.nap.edu/resource/19012/MECFScliniciansguide.pdf.
  15. Proal AD, Van Elzakker MB. Long COVID or Post-acute Sequelae of COVID-19 (PASC): An Overview of Biological Factors That May Contribute to Persistent Symptoms. Front Microbiol. 2021;12(1494).
  16. Huang C, Wang Y, Li X, Ren L, Zhao J, Hu Y, et al. Clinical features of patients infected with 2019 novel coronavirus in Wuhan, China. Lancet. 2020;395(10223):497-506.
  17. Mazza MG, De Lorenzo R, Conte C, Poletti S, Vai B, Bollettini I, et al. Anxiety and depression in COVID-19 survivors: Role of inflammatory and clinical predictors. Brain Behav Immun. 2020;89:594-600.
  18. Tenforde MW, Kim SS, Lindsell CJ, Billig RE, Shapiro NI, Files DC, et al. Symptom Duration and Risk Factors for Delayed Return to Usual Health Among Outpatients with COVID-19 in a Multistate Health Care Systems Network – United States, March-June 2020. MMWR Morb Mortal Wkly Rep. 2020;69(30):993-8.
  19. UK Office for National Statistics. Prevalence of long COVID symptoms and COVID-19 complications. 2020. Dosegljivo na: https:// www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/ healthandsocialcare/healthandlifeexpectancies/datasets/ prevalenceoflongcovidsymptomsandcovid19complications.
  20. Sudre CH, Murray B, Varsavsky T, Graham MS, Penfold RS, Bowyer RC, et al. Attributes and predictors of long COVID. Nature Medicine. 2021;27(4):626-31.
  21. Pavli A, Theodoridou M, Maltezou HC. Post-COVID Syndrome: Incidence, Clinical Spectrum, and Challenges for Primary Healthcare Professionals. Arch Med Res. 2021;52(6):575-81.
  22. Nalbandian A, Sehgal K, Gupta A, Madhavan MV, McGroder C, Stevens JS, et al. Post-acute COVID-19 syndrome. Nature Medicine. 2021;27(4):601-15.
  23. Kempuraj D, Selvakumar GP, Ahmed ME, Raikwar SP, Thangavel R, Khan A, et al. COVID-19, Mast Cells, Cytokine Storm, Psychological Stress, and Neuroinflammation. Neuroscientist. 2020;26(5-6):402-14.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj