Avtor: Sanja Čakarun
Topli pomladni meseci prinašajo olajšanje po koncu dolge mrzle zime, ki je za telo naporna psihološko in fiziološko. Pomanjkanje vitamina D in enolična prehrana, v kateri primanjkuje svežih živil, terjata svoj davek, zato je začetek toplejše polovice leta tudi čas za to, da si znova napolnimo zaloge vitaminov, mineralov in drugih za telo koristnih snovi.
Pozimi se v povprečju tudi manj gibamo, saj nas kratek dan in nizke temperature kar vabijo k lenarjenju doma. Raziskava, ki je bila izvedena na ameriški Univerzi Johnsa Hopkinsa in je zajela podatke 2,8 milijona ljudi, je celo pokazala, da se pozimi povišajo tudi vrednosti holesterola v krvi. Telo zato pomlad pričaka oslabljeno v prav vseh pogledih.
Prvi korak k pomladni obnovitvi zdravja je vsekakor ta, da postopoma spet začnete gibati; v svojo prehrano čim prej znova vključite čim več svežih živil. Pri krepitvi telesa so vam lahko v pomoč številne naravne snovi, ki so skrite v sadju in zelenjavi.
Fitohranila vse bolj v ospredju
Med vse bolj raziskanimi hranili, katerih pomen strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo, so fitohranila, torej hranila, ki nam jih ponuja rastlinski svet ter v našem telesu delujejo antioksidacijsko in protivnetno (karotenoidi, flavonoidi, fenoli, terpeni itd.). Glede koncentracije vsebnosti fitohranil obstaja pomembna povezava s sadjem in zelenjavo, ki ima lupino in meso izrazite barve, saj se rastlina z njimi med drugim varuje pred škodljivimi vplivi okolja. Znanstveniki za večino fitohranil še niso do konca odkrili, kako pravzaprav delujejo v človekovem organizmu, znano pa je, da so vpleteni v različne procese in imajo vlogo pri antioksidantni zaščiti, izboljšanju imunskega odziva telesa, izboljšanju komunikacije med celicami, metabolizmu estrogena, pri propadu rakavih celic in celo pri popravljanju napak v dedni zasnovi, ki jih povzroča kajenje in druge strupene snovi.
Rdeča pesa uravna krvni tlak
Redno uživanje surove rdeče pese lahko zniža previsok krvni tlak in s tem zmanjša tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, je pokazala raziskava, izvedena na Univerzi Queen Mary v Londonu.
Vzrok za to naj bi bili nitrati, s katerimi je bogata ta zelenjava.
|
|
|
|
Šparglji, regrat, koprive in špinača
Narava nam sama ponuja, kar spomladi najbolj potrebujemo, in to večinoma kar brezplačno. Zeleni šparglji (najboljši so divji) sodijo v sam vrh živil, ki imajo visoko vsebnost hranilnih snovi. Bogati so predvsem z vitamini K, A in C, železom ter s folno kislino, vsebujejo pa tudi vitamina E in B 6 ter kalij. Zelo podoben nabor hranil ima tudi regrat, saj vsebuje vitamine A, B, C in D ter železo, kalij in cink. Tudi koprive niso brez razloga eno najpriljubljenejših domačih zdravil, saj so raziskave pokazale, da so učinkovita pomoč pri zdravljenju številnih bolezni – od benigne hiperplazije prostate do blaženja vnetij in alergij. Vse več raziskav je uperjenih tudi v uporabo izvlečkov kopriv za zdravljenje sladkorne bolezni, saj prvi izsledki kažejo, da pomaga uravnavati krvni sladkor. Zadnja v naboru pomladnih zelenih živil za zdravje je špinača, ki telesu ponuja
predvsem veliko kalija, železa in kalcija. Dejstva, da so vsa našteta živila poleg tega tudi maloenergijska in polna vlaknin, najbrž ni treba posebej poudarjati.
Pegasti badelj in artičoke za dobro delovanje jeter
Jetra imajo v telesu izjemno pomembno vlogo, saj poskrbijo, da se iz njega izločijo odpadne in strupene snovi, ter omogočijo koristnim snovem, da pridejo do svojega cilja. Prav zato je treba poskrbeti za njihovo dobro delovanje. Poleg tega, da jih ne obremenjujemo z alkoholom, preveč maščobami in z nezdravim življenjskim slogom, jim z dodajanjem nekaterih živil oziroma snovi v prehrano lahko tudi pomagamo. Pri tem nam lahko priskoči na pomoč pegasti badelj oziroma njegova učinkovina silimarin. Pomembna zaveznica je tudi artičoka, ki naj bi – bogata z antioksidanti – ščitila predvsem jetra in jim pomagala pri obnovi, blagodejno pa deluje na celotno telo.
Boljša obramba z betaglukani
Betaglukani so vrsta naravnih sladkorjev, ki jih najdemo v nekaterih bakterijah in gobah.
Uporabni in zelo učinkoviti so predvsem pri aktivaciji in krepitvi imunskega sistema.
|
|
Še vedno med najpomembnejšimi – vitamin C
Vitamin C že od odkritja daljnega leta 1933 velja za ključnega pri ohranjanju zdravja. Raziskave o njegovem pomenu in učinkovanju pravzaprav še vedno potekajo. Zadnja leta je bil na dobrem glasu predvsem zaradi antioksidativnega učinka, ki upočasnjuje staranje celic. Študija, ki so jo izvedli na ameriški Univerzi Purdue, je na primer pokazala, da vitamin C lahko celo poveča učinkovitost antioksidantov v zelenem čaju, saj so ti v kislem okolju obstojnejši.
V nasprotju s pogostim prepričanjem z vitaminom C niso najbolj obdarjene pomaranče in limone, saj so na lestvici pred njimi še rdeča, rumena in zelena paprika, guava, papaja, kivi in liči. Podatki iz več raziskav kažejo, da je resno pomanjkanje vitamina C danes sicer zelo redko, saj imamo na voljo zelo raznoliko prehrano, vendar ga ima kljub temu veliko ljudi premalo. Za to je v večini primerov krivo kajenje. To povzroči poškodbe celic, ki jih telo poskuša popraviti z vitaminom C, zato ga v telesu začne zelo hitro primanjkovati.
Dodatne informacije in viri:
- Lichius, J. J. et al. The inhibiting effects of components of stinging nettle roots on experimentally induced prostatic hyperplasia in mice. Planta Med. 1999 Oct
- Analysis of Antioxidative Phenolic Compounds in Artichoke (Cynara scolymus L.), Mingfu Wang, James E. Simon, Irma Fabiola Aviles, Kan He, Qun – Yi Zheng, Yaakov Tadmor
- Dietary nitrate provides sustained blood pressure lowering in hypertensive patients, Vikas Kapil, et al., Hypertension, DOI: 10.1161/HYPERTENSIONAHA.114.04675, published online 24 November 2014Purdue University.
- “Citrus Juice, Vitamin C Give Staying Power To Green Tea Antioxidants.” ScienceDaily. Science Daily, 14 November 2007.
Foto: Picjumbo