Avtor: mag. Nataša Mohorc Kejžar
Poved, zapisana na glinenem, lepo izdelanem podstavku, ki visi na steni sobe. Na vso moč se trudimo biti popolni, a nikoli ne uspemo. Preprosto ne gre. Zakaj se potem trudimo? Kdo pravi, da moramo biti popolni? In kaj se bo pravzaprav zgodilo, če popolnosti ne dosežemo?
Gre za podzavestne procese, ki vodijo do vedenja, s katerim si od drugih ljudi pridobimo priznanje in potrditev. Moderirano zavestno vedenje, v psihoterapiji ga imenujemo »driver«, nas tako vodi do uspešnega delovanja v zasebnem in poslovnem svetu. Ko smo pod stresom, si tako močno prizadevamo, da bi dosegli svoj »driver« popolnosti, da posledično občutimo le še močnejši stres in problemov nismo več zmožni reševati.
Koncept »driverja« je močno orodje, ki lahko pomaga ali pa nas ovira pri doseganju osebne rasti in sprememb. V transakcijski analizi poznamo 5 »driverjev« – ustrezi drugim, bodi močen, pohiti, potrudi se, bodi popoln. Vsak izmed nas ima vsaj en privzet »driver«, s katerim lahko v vsakdanjem življenju deluje. »Driverji« imajo pozitivne prednosti, vendar ko jih uporabljamo takrat, ko smo pod stresom in utrujeni, zaradi premoči vodijo do negativnega vedenja.
Popolnost
Osebe z »driverjem« bodi popoln stremijo k popolnosti, natančnosti in k zanesljivemu delovanju. Preverijo vsa dejstva, se dobro pripravijo in detajlom posvečajo ogromno pozornosti. Vse si hočejo zapomniti, pri komunikaciji uporabljajo dolgo besedišče in dolge povedi. Ta »driver« povzroča, da oseba išče popolnost na en način ali več načinov. Njihovo notranje sporočilo je »moraš biti boljši«. Če naredijo napako, se počutijo neuspešne. Padcev v življenju ne prenesejo, izzivi so jim naporni. Svoje vedenje skušajo izboljšati v upanju, da bodo nekega dne sprejeti. Pri kom? Ne vemo!
Osebe z »driverjem« bodi popoln med pogovorom pogosto uporabljajo vrinjene stavke, kot so na primer »Danes sem tukaj, kot sem že dejal, da vam predstavim naš način delovnih procesov.«, ali pa samostojne besede, kot so mogoče, zagotovo, v celoti, lahko bi tako rekli, kot smo videli itn.
mag. Nataša Mohorč Kejžar, specializantka psihoterapije, transakcijske analize in organizacijske transakcijske analize |
Oseba z »driverjem« bodi popoln pogosto govori zelo odraslo, ne spreminja tona glasu, ima pokončno držo. Ob glasnem razmišljanju je pogled obrnjen rahlo desno navzgor, išče popoln odgovor, pri naštevanju uporablja prste, roki pri govoru poklopi v črko V. Usta so rahlo napeta, vogali ust nekoliko obrnjeni navzdol.
Perferkcionizem
Danes smo vsak na svoj način perfekcionisti. Zastavili smo si visoke cilje in te hočemo doseči. Naša potreba (ne želja!) po odličnosti in popolnosti nas žene naprej, se ne ustavimo in ne odnehamo. Potreba po popolnosti seveda lahko pomaga doseči odlične rezultate. Perfekcionisti imajo ostro oko za podrobnosti, kar jim pomaga, da postanejo odlični. Kakor koli se sliši kontradiktorno, pa nam perfekcionizem v svoji skrajnosti preprečuje, da bi po najboljših močeh postali uspešni in zadovoljni. Kako to?
Navajam nekaj primerov. Naloga, ki smo jo opravili, ni nikoli zares končana. Iščemo nove, dodatne stvari, da bi jo izboljšali, bili najboljši. Končni rezultat – za nalogo smo porabili več, kot je bilo potrebno in želeno. Učinkovitost nam pade. Delamo majhne stvari, dodatne naloge, zdijo se nam »dobra dodana vrednost«, ne da bi zavestno razmišljali, ali so res potrebne. Z nalogami odlašamo, ker čakamo na »popoln« trenutek. Naša potreba po popolnosti nas pripelje do tega, da si življenje zapletemo. Kar je v resnici lahko povsem preprosta naloga, postane za posameznika podzavestno zahtevna, celo zastrašujoča. Oseba tako čaka na »popoln« trenutek, ko bo nalogo lahko popolno izpeljala. Vendar do »popolnega« trenutka nikoli ne pride, dokler ni prepozno. Pozabimo in zanemarimo širši pogled na stvari in dogajanje okrog nas. Vidimo drevo, a ne vidimo gozda. Razburimo se nad neutemeljenimi težavami ali celo težavami, ki to sploh še niso. Težave pričakujemo, še preden do njih zares pride. Do rešitve problema hočemo priti vnaprej; z reševanjem težav postanemo obsedeni.
Obsedenost
Težava ni v popolnosti. Popolnost nam pomaga, da si nenehno prizadevamo za višje standarde in cilje, da bi postali boljši. To je dobro. Problem nastane, ko si prizadevamo, da se potreba po popolnosti spremeni v obsedenost in ko perfekcionist postane nevrotičen nad pretirano popolnostjo in ne sprejema ničesar manj kot popolno. Rešitev ni v tem, da perfekcioniste potolažimo in mu rečemo, da je povsem v redu, če naloge niso opravili popolno. Imajo drugačno mnenje in z ničimer jih ne bomo prepričali o nasprotnem; oni že dobro vedo, da naloge niso opravili skladno s svojimi pričakovanji. S spremembo vedenja pri perfekcionistu ne bomo dosegli veliko; spremeniti je treba način razmišljanja. Zavedati se mora perfekcionističnih tendenc, ki jih bo znal nadzorovati in z njimi upravljati.
Sprejeti nepopolnost
Zakaj je tako dobro sprejeti nepopolnost? Imeli boste več časa za druge stvari. Sprejeti realnost nepopolnosti je pomembno; s tem lahko vzpostavimo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Bolje se boste počutili. Iskanje popolnosti je lahko zelo stresno. Stres povzroča nespečnost, depresijo in vrsto drugih psihičnih motenj ter fizičnih težav (visok krni tlak, rano na želodcu itn.). Bolj boste srečni, bolj boste uživali v življenju in pri delu. Postali boste učinkovitejši. Napake, porazi vam bodo predstavljali izzive in izkušnje. Pomembno je, da se zavedamo, da življenje samo po sebi ni popolno. Le kako bi lahko bilo? Vsak dan se borite s celotnim vesoljem, ki je polno kaosa. Vsakič, ko pospravite stanovanje, tvegate ponoven nered. Vaš najboljši uslužbenec lahko zboli sredi projekta. Požar lahko uniči vašo pisarno.
Nadzor ali spodbuda?
Nadzorujte tisto, kar lahko, in sprejmite drugo ali pa tvegate popoln stres. Nepopolnosti drugih ljudi ne moremo nadzorovati. Lahko jih spodbudimo k večji učinkovitosti, ne moremo pa jih prisiliti, da storijo nekaj, česar ne želijo.
Popolnost je statična, saj gre za obsesivno delovanje. Kako boste napredovali, če boste obstali na enem mestu? Določite si svoje meje, in ko nečesa ne zmorete, to tudi recite. Dovolite si reči ne za stvari, ki vam niso pomembne, zanje nimate časa ali pa jih ne morete narediti. Tako boste spremembe lažje sprejeli, lažje se boste odločali in šli naprej. Včasih preprosto ne vemo, katera pot je ob novih razmerah najboljša, posledic ne moremo vedno predvideti, preprosto se moramo premakniti naprej. S popolnostjo lahko napredujemo, vendar je veliko verjetneje, da nas bo ovirala, medtem ko se svet premika naprej.
Naslednja najboljša stvar
Na vašem življenjskem seznamu spustite tisto, kar vam ne gre, in pojdite na naslednjo stvar. Ob prepoznavanju in premagovanju našega nezavednega »driverja« lahko bistveno izboljšamo svoje počutje, učinkovitost, ustvarjalnost, komunikacijo in odnose. Ne čakajte na popoln trenutek, vzemite vsak trenutek za izziv.
Psihoterapija – transakcijska analiza
Pišite na [email protected]
Ali pokličite: 031 655 201
Nadzorujte tisto, kar lahko, in sprejmite drugo ali pa tvegate popoln stres. Nepopolnosti drugih ljudi ne moremo nadzorovati.
