Jutranja kava je običajno “zdravilo” po slabo prespani moči. Pri zdravih odraslih zmanjša občutljivost telesnih celic na inzulin in poslabša regulacijo glukoze v krvi, kaže nova študija Centra za prehrano, telesno vadbo in presnovo Univerze Bath (Velika Britanija).V njej so preučevali učinke uživanja kave na tešče ter motenj spanja na različne metabolične označevalce, ugotovitve pa objavili v British Journal of Nutrition. Ključno spoznanje je bilo, da ima ena noč slabega spanca omejen vpliv na naš metabolizem, vendar če ga “kombiniramo” s pitjem kave na tešče, to negativno vpliva na sposobnost telesa za uravnavanje ravni sladkorja v krvi.
Ugotovitve bi lahko imele dolgoročne posledice, so prepričani avtorji, in izpostavljajo pomen (ohranjanja) ravni krvnega sladkorja v varnem območju – brez hitrih dvigov in/ali drastičnih padcev, za zmanjšanje tveganja za bolezni, kot so sladkorna bolezen tip 2 ter bolezni srca in ožilja. Kava je namreč najbolj priljubljena “poživitvena” pijača.
Po podatkih Eurostata so največji ljubitelji kave Finci (12,2 kilogramov kave na prebivalca), Švedi (10,1 kilogramov kave na prebivalca) in Danci (6,9 kilogramov kave na prebivalca). Slovenci smo s porabo 5,5 kilogramov na prebivalca v evropskem povprečju.
Trikrat ponovili oralni glukozno tolerančni test
Fiziologi iz Univerze v Bathu so pri 29 zdravih odraslih moških in ženskah trikrat ponovili oralni glukozno tolerančni test (OGTT). Vse o OGTT najdete TUKAJ. Povprečna starost testnih oseb je bila 21 let, indeks telesne mase – za katerega je znano, kako pomembno vpliva na občutljivost telesnih celic za inzulin, pa 24,4. Prvi OGGT so opravili po noči z običajnim spanjem – od približno enajstih zvečer do približno sedmih sedmih zjutraj, odvisno od njihovih siceršnjih navad. V drugem delu eksperimenta so jih zbujali vsako uro za nekaj minut. Enkrat so zjutraj zaužili 300 mg kofeina v obliki črne kave 30 in pol ure kasneje opravili OGGT, drugič pa je kava prišla na vrsto šele eno uro po prebujanju.
Motnje spanja ali kofein – kaj vpliva bolj
Izkazalo se je, da kakovost spanja ni vplivala na posamezne najvišje koncentracije glukoze v plazmi – za razliko od kave. Kava, zaužita na tešče, je raven krvnega sladkorja dvignila za 50 odstotkov. Podobni učinek imajo verjetno vse pijače z visoko vsebnostjo kofeina. Raziskovalci so zaključili, da čeprav razdrobljenost spanja ne spremeni glikemičnih ali insulinemičnih odzivov na jutranje zaužitje glukoze, lahko pijače z visoko vsebnostjo kofeina na tešče negativno vplivajo na sposobnost telesa za uravnavanje sladkorja v krvi.
Profesor James Betts, sopredsednik Centra za prehrano, telesno vadbo in presnovo na Univerzi v Bathu, ki je nadziral raziskavo, pojasnjuje: “Vemo, da si večina odraslih zjutraj najprej pripravi kavo. Bolj, kot smo utrujeni, močnejšo skodelico si pripravimo. Če pijačo, bogato s kofeinom, zaužijemo takoj, ko zjutraj vstanemo, to lahko zmoti presnovo. Bolje je najprej nekaj pojesti ali vsaj počakati kakšno uro. Učinek bo enak, tveganje za neprijetnosti pa bistveno manjše.”
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
