Refluks, ki ga povzroča nemiren želodec

Avtor: Monika Kubelj

Težavam z želodcem, ki jih spremljata zgaga in vračanje želodčne vsebine v požiralnik, pravimo tudi GERB ali gastroezofagealna refluksna bolezen. Sliši se zelo strokovno, je pa zelo pogosta kronična bolezen prebavil, ki dela sive lase veliko ljudem.

Če želimo težave omiliti, moramo predvsem spremeniti način življenja. Načinov zdravljenja je več, celo v obliki zelišč. Predvsem se izogibajte hrani, ki vam škodi. Poiskali smo nekaj strokovnih mnenj, da boste lažje reševali težavo, če se z njo spoprijemate tudi sami.

Hrana, ki jo dnevno užijemo in v njej, če je po sreči, tudi uživamo, potuje skozi usta v požiralnik in nato v želodec. V želodcu je vedno nekaj kisle vsebine, vendar spodnji del požiralnika, ki je običajno zaprt, preprečuje, da bi želodčna vsebina zatekla v požiralnik. Po zaužitju hrane se spodnji del požiralnika sprosti in zalogaj hrane preide v želodec. Sprostitev spodnjega dela požiralnika traja le kratek čas. Takrat lahko želodčna vsebina priteče tudi v požiralnik, vendar je to premajhna količina, da bi povzročila težave. Kdaj pa torej govorimo o GERB?

Pri nekaterih ljudeh sprostitev spodnjega dela požiralnika pri hranjenju traja dlje časa ali se pojavi celo brez predhodnega požiranja. To je običajno vzrok za obilno vračanje želodčne vsebine v požiralnik. In kadar je kisla želodčna vsebina dlje časa v stiku s sluznico požiralnika, jo poškoduje, to pa občutimo kot bolečino oz. zgago. Ljudje, ki občutijo zgago, imajo pogosto žal še druge težave. Najpogosteje se pojavi prehodno vračanje želodčne vsebine v ustno votlino brez bruhanja. Ta pojav se imenuje regurgitacija. Kadar bolnik občuti zgago in ob tem lahko še regurgitacijo, govorimo o gastroezofagealni refluksni bolezni (GERB).

 Želodec je izjemno pomemben organ

GERB je zelo pogosta kronična bolezen prebavil, kot smo že omenili, in pomembno vpliva na kakovost življenja. Bolezen lahko traja vse življenje in jo lahko spremljajo tudi hujši zapleti, ki so posledica vnetja v požiralniku. Prizadene okoli 10 odstotkov prebivalstva, približno 40 odstotkov odraslih pa navaja zgago kot vodilni simptom vsaj enkrat mesečno.

 Alarmni znaki so lahko: hujšanje, težje požiranje, zatikanje hrane, odvajanje črnega blata, bruhanje krvave ali temne vsebine, spremembe brez jasnega vzroka.

Kot je poudaril Igor Klinc, mag. farm., ki deluje in svetuje v okviru Mariborskih lekarn, med vzroke za nastanek GERB po navadi štejejo oslabljeno protirefluksno oviro v področju gastroezofagealnega spoja (to je prehod požiralnika v želodec), podaljšano čiščenje požiralnika, zmanjšano odpornost želodčne sluznice pa tudi čezmerno izločanje želodčne sluznice in razširjen želodec, med zunanje vzroke pa štejejo mastno hrano, kajenje (ki zmanjša izločanje sline in tako oslabi čiščenje požiralnika) ter nekatera zdravila (npr. nitrate, antiholinergike, betablokatorje, kalcijeve antagoniste …). Zanimivo je, da se refluksna bolezen lahko kaže tudi z netipičnimi simptomi, kot so: hripavost, kašelj, astma, vnetje glasilk in erozije na zobni sklenini.

Pomembno vprašanje ob tem je, kaj je najpogostejša napaka, ki jo delajo bolniki z GERB. Zastavlja se tudi vprašanje po najpreprostejši rešitvi. Mag. Marko Bitenc, dr. med. in direktor Zdravstvenega zavoda Zdravje, meni, da je najtežji, a kljub vsemu zelo preprost ukrep sprememba življenjskega sloga. Ohranjanje primerne telesne teže, primerni režim uživanja (majhni, a pogosti obroki hrane, ne uživate hrane po 19. uri), zdrava prehrana in izogibanje taki hrani, ki slabi protirefluksni mehanizem (čokolada, gazirane pijače).

Preiskave in refluksna bolezen

Ko so težave očitne, gremo po navadi k zdravniku. Kako on potrdi zdravstveno težavo? Refluksno bolezen požiralnika potrdijo z endoskopijo požiralnika (gastroskopija), merjenjem kislosti v spodnji tretjini požiralnika (pH-metrija) in z merjenjem delovanja spodnjega požiralnikovega zažemka (manometrija). Gastroskopija pa odkriva zaplete bolezni, omogoča odščip sluznice in pregled pod mikroskopom (histološka analiza). Gastroskopijo uporabimo, kadar ima bolnik težave dlje časa ali kadar se telo na zdravljenje slabo odzove. Pa je gastroezofagealna refluksna bolezen popolnoma ozdravljiva ali jo lahko le blažimo? »GERB ima najpogosteje vzrok v kili požiralnikove odprtine med preponama ali oslabitvi protirefluksnega mehanizma v predelu prehoda med požiralnikom in želodcem. Če z ustreznimi preiskavami (ezofagogastroskopija, manometrija požiralnika, pH-metrija požiralnika z impedanco, RTG požiralnika s kontrastom) to dokažemo in potrdimo ohranjeno peristaltiko požiralnika, je GERB ozdravljiva bolezen z laparoskopskim protirefluksnim posegom,« je povedal dr. Bitenc.

 Za zdravljenje GERB se sicer uporabljajo tri skupine zdravil:

1. Antacidi so zdravila, ki nevtralizirajo že izločeno kislino. Njihov učinek je prehoden in traja le nekaj ur, zato jih je treba zaužiti pogosto. Antacidi so uspešni le pri blagih oblikah GERB.

2. Blokatorji H 2 zavirajo izločanje kisline s kompetitivno inhibicijo receptorjev H 2 na parietalni celici. Učinek blokatorjev H 2 se pojavi pozneje kot pri antacidih, vendar traja dlje časa (6–12 ur). Pri zdravljenju z blokatorji H 2 se lahko razvije toleranca, ki zmanjša učinkovitost zdravljenja.

3. Zaviralci protonske črpalke pa so zdravila, ki zavirajo izločanje želodčne kisline. Zaviranje izločanja želodčne kisline je močnejše in dolgotrajnejše kot pri blokatorjih H 2. Poleg tega zaviralci protonske črpalke dobro zavirajo tudi s hrano povzročeno povečano izločanje želodčne kisline. Ta zdravila vzdržujejo visoko vrednost pH (nad 4) tako rekoč ves dan.

So pa proti zgagi, zlasti kadar ni prehudo, na dosegu roke tudi zeliščni pripravki. Ingver je starodavno domače zdravilo za veliko različnih prebavnih težav. Gotovo pomaga pri slabosti in zgagi. Svežo korenino ingverja olupite, sesekljajte in eno žličko ingverja prelijte z 2,5 dl vrele vode, pustite pokrito 10 minut, nato pa precedite in ohladite. Popijte več skodelic čaja dnevno, še posebej po vsakem obroku. Za močnejši učinek lahko ingver dodate v vrelo vodo, ki naj vre še 5 minut, nato pa precedite in ohladite. Pijemo ga hladnega. Če vam je všeč pekoč okus ingverja, ga lahko majhen kos tudi žvečite. Pomagajo tudi pripravki, narejeni iz dragocenih zdravilnih rastlin, kot so: obrečni grenik, poprova meta, kumina, zdravilni gozdni koren, kamilice, pegasti badelj, melisa, krvavi mlečnik in golostebelni sladki koren.

Foto: Bigstock