Avtor: R. M. Z.
Mreža evropskih zdravih šol vključuje tudi več kot 320 slovenskih osnovnih in srednjih šol (kar je dobra polovica vseh). V njih z različnimi programi spodbujajo zdravje na telesni, duševni, socialni in okoljski ravni.
Ob 20. obletnici Slovenske mreže zdravih šol je IVZ v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter SZO pripravil nacionalni posvet o promociji zdravja v šolskem okolju z naslovom Skupaj za boljše zdravje otrok in mladostnikov – ohranjanje in zagotavljanje enakih možnosti.
Celostni pristop učinkovit pri vzgoji
Evropska mreža zdravih šol vključuje 43 držav, znotraj nje pa lahko vsaka država razvija idejo promocije zdravja kot najbolj ustreza njenim družbenim razmeram. Njen glavni namen je pozitivno vplivanje na zdravje in vedenje, povezano z zdravjem šolarjev. Šolsko okolje je poleg družine temeljno in najbolj naravno okolje za vzpostavitev programov za varovanje in krepitev zdravja ter za zmanjševanje neenakosti v zdravju. »Vključene šole celostno pristopajo k zdravju, iščejo možnosti, ki jim jih omogoča šolsko okolje – vsebine zdravja posredujejo prek učnega načrta, z različnimi projekti in dejavnostmi, ki so usmerjene v zdrav življenjski slog, s spodbujanjem sodelovanja staršev, lokalne skupnosti, zdravstvene službe ter drugih zainteresiranih institucij in posameznikov,« pravi nacionalna koordinatorica Slovenske mreže zdravih šol Mojca Bevc z IVZ in dodaja: »Projekt je bil sprva mišljen kot preskus, kako se koncept promocije zdravja obnese v praksi. V teh 20 letih je projekt prerasel v proces delovanja, ki se kaže v stabilni mreži šol, ki poskušajo s sistematičnim delom ohranjati in izboljševati zdravje svojih učencev, učiteljev in staršev ter posredno vplivati tudi na njihovo učno uspešnost in kakovost življenja.«
Vedenjskih in čustvenih težav vse več
Podatki za Slovenijo kažejo poglabljanje razlik v zdravju in kakovosti življenja med otroci in mladostniki. »Neenakosti se začnejo že z rojstvom in pogosto trajajo celo življenje. Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem se manj zdravo vedejo, slabše ocenjujejo svoje zdravje, so bolj nezadovoljni in obremenjeni s šolo ter imajo več težav v komunikaciji s starši in z vrstniki. Zato je pomembno, da vsaj ohranimo, če ne okrepimo, vlaganja v promocijo zdravja in preventivo pri otrocih in mladostnikih,« pravi dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ. Zdravje mladostnikov stvar celotne družbe.
»Ključni izzivi so prepoznati in raziskati potrebe otrok in mladostnikov, ki jih imajo v zvezi z razvojem in zdravjem. Njihove potrebe se povečujejo na področju duševnega zdravja, vedenjskih težav in nezdravega življenjskega sloga. Njihovim potrebam je potrebno prilagoditi programe, ki jih imamo že zdaj na voljo, ter povezati vse službe, ki so v stiku z otroki in mladostniki, ter zagotoviti dostopnost do strokovne pomoči vsem,« pravi dr. Ivan Eržen, vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
